Film predstavljamo v novi 4k digitalni različici, ki sta jo v letu 2021 restavrirala Criterion Collection ter Filmski in televizijski arhiv UCLA v sodelovanju s Sundance Institute.
Molly ima dve diplomi z Yala in rada bi postala fotografinja. Dawn, ki prihaja iz delavske družine, poskuša zaslužiti za šolnino. Gina daje vsak dolar na stran, da bi lahko nekoč odprla svoje podjetje. So povsem običajne ženske s povsem običajnimi željami, potrebami in ambicijami. Zjutraj vstanejo, pozajtrkujejo, se odpravijo v službo in sprejmejo prvo stranko v butičnem newyorškem bordelu.
»Delovna dekleta Lizzie Borden niso danes nič manj duhovita, prodorna in nelagodna kot leta 1987, ko je film prejel posebno nagrado na festivalu Sundance. /…/ Režiserkin prejšnji film Rojena v plamenih (1983) je vizija urbanega upora povečini temnopoltih in lezbičnih bork, ki danes velja za klasiko revolucionarnega filma, militantnega feminizma in afrofuturizma. Delovna dekleta niso nič manj politična. Seks je skorajda postranski; resnična srž filma je delo. /…/ Lizzie Borden, tako kot Kathryn Bigelow in Jim Jarmusch, pripada skupini režiserjev, ki je izšla iz urbane postpankerske glasbene in umetniške scene poznih 70. let. Njeni filmi, kot sta Rojena v plamenih in Delovna dekleta, so bili takrat videti kot bolj profesionalne različice provokativnih del, ki so jih na superosmičke snemali filmarji kot Vivienne Dick in ekipa Scotta B in Beth B. Desetletja kasneje se zdijo Delovna dekleta bližje epohalni mojstrovini Chantal Akerman Jeanne Dielman, 23, Quai du commerce, 1080 Bruxelles. Podobnost ne izvira toliko iz vsebine (naslovna protagonistka slednjega je gospodinja prostitutka) kot iz drže. /…/ Delovna dekleta so antikapitalistična kritika, ki ni v ničemer zastarela.«
– J. Hoberman, The New York Times