iz prve roke
»V Dekletu z iglo srečamo revno žensko, ki živi na podstrešju; princa na belem konju, ki se izkaže za strahopetca; pošast brez obraza, a z zlatim srcem; in čarovnico v trgovini z bonboni. Arhetipi, vredni pravljice. Toda Dekle z iglo je pravljica za odrasle. Žanr smo si sposodili, da bi povedali zgodbo, ki se je morda res zgodila pred davnimi, davnimi časi, a govori o nečem zelo aktualnem: o nezaželenih ljudeh in tem, kako z njimi ravnamo v družbi.
Glavna junakinja Karoline skuša najti pot iz revščine. Toda ali pri tem lahko ohrani svoja načela? Ko živiš v nehumanem svetu, sprejmeš nehumane metode, in Karolinina morala se hitro znajde na preizkušnji. /…/ Njeno življenje se spremeni v pekel – in s filmom sem želel raziskati, ali je v peklu mogoče biti dober.
Dekle z iglo je navdihnil najbolj kontroverzen primer serijskih umorov v danski zgodovini. Gre za narodno travmo, ki je zajela več generacij, v njej pa se zrcali tudi naša lastna nepripravljenost, da bi se soočili z grozotami v družbi.«
– Magnus von Horn
kritike
»Presunljivo resnična slika sveta pred komaj stotimi leti. Čeprav je režiser snemal zgodovinski film, kostumsko dramo, grozljivko, je nastal aktualen film, ki se povezuje tudi s sedanjostjo.«
– Ingrid Kovač Brus, Najboljši filmi leta 2024, Ekran
»Izjemno dobro premišljen in izdelan film, ki pokaže, kako se je razčlovečenje sveta prikradlo na naše ulice, v naše domove in celo v naše zibelke. Zaplet so morda res navdihnili resnični dogodki, a tisto, kar filmu daje ton, je metaforični vidik, ujet v Karolinin zbegani, skoraj fantomski obraz.«
– Maroussia Dubreuil, Le Monde
»Pravljica za odrasle, ki jo obilno naseljujejo čarovnice in drugi zlobneži, a kjer se za pravo pošast izkaže družba.«
– Guy Lodge, Variety
»Popoln psihološki vrtinec zla in čustvene navezanosti.«
– Marko Naberšnik, Najboljši filmi leta 2024, Ekran
»/…/ kar pa film resnično dvigne nad povprečje, je izjemna, večplastna in niansirana igra Vic Carmen Sonne. Svoj obraz uporablja z izraznostjo igralke v nemem filmu, zato je učinek, ko nazadnje nastopijo velika čustva, še posebej močan.«
– David Jenkins, Little White Lies
»Dekle z iglo, posneto v kvadratnem formatu in črno-beli tehniki /…/, vas bo pretreslo do dna duše. Za Magnusa von Horna film ni preprosta zabava. Režiser se spogleduje s fantastiko, pomoči prst v ekspresionizem in dokaže, da je lahko nesreča strašansko fotogenična. Film seže tako daleč nazaj in tako visoko, da bi skoraj lahko bil nem. To je otroštvo umetnosti.«
– Eric Neuhoff, Le Figaro
»Črno-bel kostumski film z izjemno srhljivim folklornim pridihom – mračno zgodovinsko poglavje, ki postane brezčasno in zato še toliko bolj grozljivo.«
– Robbie Collin, The Telegraph