»Od vseh beznic v vseh mestih na vsem svetu je morala vstopiti ravno v mojo.« Rick Blaine (Humphrey Bogart)
zgodba
Casablanca, začetek druge svetovne vojne. V nočni klub ciničnega ameriškega izseljenca Ricka na lepem prikoraka Ilsa, nekdanja ljubezen, ki mu je pred leti v Parizu zlomila srce, ga zagrenila in pognala na romanje po svetu. Njen novi mož, vodja odporniškega gibanja, je v hudih škripcih in še vedno zaljubljeni Rick se znajde v precepu: poslušati svoje ranjeno srce ali zatajiti čustva, pomagati uporniku in zapraviti svoj nevtralni družbeni status.
Humphrey Bogart in Ingrid Bergman v bržkone najbolj sloviti ljubezenski zgodbi v zgodovini filma in najbolj gledani ameriški klasiki vseh časov, katere zimzeleni dialogi so že zdavnaj prešli v splošno rabo. Zaigraj jo, torej, Sam. Če si jo zaigral njej, jo zaigraj še nam.
kritike
»Če se v nekaterih filmih z liki močno poistovetimo, je precej razumljivo, zakaj je Casablanca najbolj priljubljen film vseh časov. Govori o moškem in ženski, ki se ljubita, in ki žrtvujeta svojo ljubezen višjemu cilju. To je sila privlačno; ne le da si lahko gledalec zamišlja, da je omrežil srce Humphreyja Bogarta ali Ingrid Bergman, pač pa tudi to, da se tej ljubezni nesebično odreče v imenu zmage nad nacizmom. /…/ Ko leto za letom vsakič znova gledam ta film, ugotavljam, da se nikoli ne obrabi. Kot najljubša plošča je; bolje ko ga poznam, bolj mi je všeč. Črno-bela fotografija se ne stara tako kot barve. Dialogi so tako skopi in cinični, da nikoli ne zastarijo. Čustveni učinek filma se prikrade skrivaj; ko odhajaš iz kina, si povsem prepričan, da je edini razlog, zakaj se svetu še ni zmešalo, dejstvo, da so težave treh malih ljudi vendarle več vredne od počenega groša.«
– Roger Ebert, rogerebert.com
»Z enako gotovostjo je znala odigrati natakarico ali nuno, enemu samemu liku je lahko vdihnila zdaj skrivnostno vzvišenost zdaj naravno toplino ali trpeče sočutje. Hitchcock ji je podelil vloge v treh svojih filmih, fasciniran nad njeno hladno samozavestjo in zagonetnim hrepenenjem. Iz te ambivalence so črpale tudi njene najbolj nepozabne hollywoodske vloge: v Casablanci navzkrižna poročila zgodbe prikažejo Ilso kot špekulantko, ki je Ricka (Humphrey Bogart) globoko prizadela. Kljub temu v dolgih bližnjih posnetkih zlahka prepoznamo, kako presunljivo lepa in resnično plemenita je; njen obraz pove tisto, česar zgodba ne more – da jo je Rick prenaglo sodil in je v resnici krepostna.«
– David Gardner, The Oxford History of World Cinema