Jacques Arnault, vodja nevladne organizacije Sud Secours, načrtuje velikopotezno operacijo: skupaj s sodelavci naj bi v Francijo pretihotapil tristo afriških otrok, osirotelih v čadski državljanski vojni, in jim tako omogočil posvojitev v francoske družine. Novinarko Françoise Dubois povabijo, da se jim pridruži in poskrbi za medijsko pokritost tega drznega podviga. Ko ekipa med operacijo spozna krut vsakdan države v vojni, se sodelavci soočijo z omejitvami humanitarnih posredovanj, njihova prepričanja pa se močno zamajejo. Filmska uprizoritev odmevne afere iz leta 2007, ko so pripadniki francoske dobrodelne organizacije poskušali pretihotapiti večje število otrok iz Čada v Francijo.
»Vedno sem menil, da se o demokraciji najprej začneš učiti doma. Dom in razmerja med družinskimi člani te naredijo za demokrata ali diktatorja. Ta zgodba pripoveduje o ljudeh, ki si jemljejo pravico do družine. Like obseda njihova pravica do otroka in ne otrokove pravice. In to je začetek diktatorske družine.« (Joachim Lafosse)
Joachim Lafosse
Rojen leta 1975 v mestu Uccle, Belgija. Študiral je na umetniškem inštitutu IAD v Louvain-la-Neuvu. Njegov tretji film Nue Propriété je bil leta 2006 uvrščen v tekmovalni program beneškega festivala, naslednji, Najini otroci, 2012 v sklop Posebni pogled v Cannesu, zadnji, Ko ljubezni ni več, pa 2016 v canski sklop Štirinajst dni režiserjev.