Graham Chapman, ki smo si ga bržkone najbolj zapomnili kot »ta mrtvega montypythonovca«, je avtor predloge in glavni zvezdnik animiranega filma o svojem življenju, Avtobiografije Grahama Chapmana. Rodil se je, se nato šolal na Cambridgeu in spoznal Johna Cleesa, kadil pipo, postal zdravnik, postal pythonovec, se odločil, da je gej (v bistvu 70/30 glede na meritve, ki jih je opravil na sebi), se veliko zapijal, se nehal opijanjati, posnel nekaj filmov, malo seksal (pravzaprav veliko) in se preselil v Los Angeles. Nazadnje so ga Nezemljani pobasali s sabo v vesolje (to je bilo mogoče tudi v kakšnem filmu).
Čeprav je Chapman leta 1989 egoistično cepnil, se je toliko pobrigal, da se je posnel v branju svoje knjige Avtobiografija Grahama Chapmana – in posnetke so zdaj bistroumno uporabili za Champanov glas v 3D animiranem istoimenskem celovečernem filmu. Pojavijo se tudi drugi pythonovci, John Cleese, Terry Jones, Michael Palin in Terry Gilliam, ki igrajo sami sebe in druge like, pa tudi nekaj gostov presenečenja.
Avtobiografija Grahama Chapmana, ki ni niti dokumentarni film niti film kolektiva Monty Python, je Champanov pogled na lastno bizarno življenje in iskanje samega sebe. Neverjetno? Ja. Nadrealno? Prav gotovo. Resnično? Kdo ve? John Cleese je Champana na žalni slovesnosti opisal kot »prasca zajedavskega«. Zdaj ko je film poskrbel za prvo snidenje Chapmana s Cleesom, Jonesom, Palinom in Gilliamom po 23-ih letih, si bo prislužil novo oznako: najplodovitejši mrlič po Elvisu.