Satirični dokumentarec na temo “niča”, v katerem je pojem “niča” postavljen kar v glavno vlogo, njegovo vlogo pa režiser poveže s humanistično klasiko Hvalnica norosti Erazma Rotterdamskega iz leta 1513, v kateri se je Norost odpravila na pot okrog sveta in zagovarjala tezo, da je pametneje biti nor kot pameten. Petsto let pozneje nekaj podobnega počne Mitićev “Nič”, ki na poti okrog sveta kot neke vrste prerok razlaga, kako ga ljudje napačno dojemajo in kako je treba “nič” na novo osmisliti. Film s simpatičnim izhodiščem in nemalokrat prepotrebnim sarkastičnim podtonom je bil tudi ambiciozen produkcijski zalogaj; za režiserja je vizualno gradivo z vsega sveta prispevalo več kot šestdeset različnih snemalcev, medtem ko podobe in besedilo povezuje burkasti glas pripovedovalca Iggyja Popa.
»Sodobni dokumentarci so postali ujeti v zanko dobrih namenov, omejeni na napihnjene, pogosto zmanipulirane izseke iz življenja ali pokroviteljsko moraliziranje v imenu nekega višjega ideala ali vrednot, ki v resnici ne obstajajo, vsaj ne v trajnostnih količinah. Tudi ustreznih diskurzov ni, naj bodo konservativni, liberalni, katastrofalni ali idealistični, ki bi lahko ponudili prepotrebno epistemološko tolažbo. Zatorej to preizpraševanje Niča, veličastnega in strašljivega, bližnjega in oddaljenega, sirote vseh. Niča kot stalne možnosti novega začetka, Niča kot postideološke deflacije, Niča kot filmskega odgovora na vse, za kar si tako brezglavo prizadevamo.«
– Boris Mitić