zgodba
Režiser je v arhivih našel škatle z doslej neobjavljenim gradivom ter ga sestavil v edinstveno filmsko in glasbeno doživetje. Film preplete dolgo izgubljene posnetke s Presleyjeve legendarne serije koncertov v Las Vegasu leta 1970, redko 16-mm gradivo s snemanja filma Elvis on Tour (1972), nova odkritja iz arhivov v Gracelandu, pa tudi nikoli slišane zvočne posnetke, na katerih Elvis pripoveduje »svojo plat zgodbe«.
iz prve roke
»Med snemanjem Elvisa (2022) smo se lotili iskanja izgubljenih posnetkov iz kultnih koncertnih filmov iz sedemdesetih let Elvis: That’s the Way It Is in Elvis on Tour. Prvotna ideja je bila, da bi neuporabljeno gradivo, če bi ga našli, obnovili in uporabili v našem igranem filmu. Moji raziskovalci so se odpravili v arhive Warner Bros., skrite v podzemnih rudnikih soli v Kansasu, in na presenečenje vseh odkrili 69 škatel (59 ur) negativov. /…/ Čeprav so nekatere izmed njih že uporabili v drugih produkcijah, pa veliko posnetkov, sekvenc in nastopov javnost še nikoli ni videla. /…/ Med najbolj dragocene najdbe sodijo tudi doslej neslišani zvočni posnetki, na katerih Elvis govori o svojem življenju in glasbi /…/. Vedel sem, da te priložnosti ne smemo zamuditi. /…/ Kaj če bi namesto nove verzije obstoječih filmov ustvarili nekaj, kar ne bi bilo niti dokumentarec niti koncertni film? Kaj če bi Elvis prišel k nam kot v sanjah, skoraj kot filmska pesem, nam zapel in povedal svojo zgodbo kot še nikoli prej? In kaj če bi lahko s Petrom Jacksonom in ekipo Park Road Post Production ter drugimi vrhunskimi tehniki izvirno gradivo dvignili na raven, ki bi omogočala predvajanje na velikem platnu na način, kakršen doslej ni bil mogoč? Kaj če bi vzeli oba znana posnetka Elvisa, na katerih nam pripoveduje o svojem življenju, in bi njegov glas obnovili do doslej neslišane kakovosti? Kaj če bi rekonstruirali in na novo zmiksali izvirne orkestracije, hkrati pa si zamislili, kaj bi Elvis s svojimi klasičnimi komadi naredil danes? In kaj če bi v svetu, kjer je umetna inteligenca sposobna ustvariti vse vrste iluzij, mi iluzijo pričarali s pomočjo pristnega, izvirnega gradiva, obnovljenega s skrbno in natančno človeško roko? Takšna vprašanja smo si zastavili, nato pa nanje odgovorili v filmu EPiC. Film popelje občinstvo skozi Elvisovo življenje, pri čemer doslej nevidene posnetke preplete z ikoničnimi nastopi, ki še nikoli niso bili predstavljeni na takšen način. EPiC je preskok v glasbeni domišljiji in poklon enemu največjih odrskih umetnikov vseh časov.«
– Baz Luhrmann
kritike
»Spomnite se najboljših koncertov, kar ste jih kadarkoli videli – to bi lahko bili Springsteen, U2 ali Stonesi, Lady Gaga ali Ramones, Taylor Swift ali Radiohead, ali pa (v mojem primeru) dva koncerta iz osemdesetih (Prince in X) ter eden z začetka tega tisočletja (Madonna na turneji Confessions). Zdaj pa si v spomin prikličite najboljši trenutek tistih koncertov, trenutek, ob katerem vam gredo še danes mravljinci po telesu. Predvidevam, da boste nekaj takšnega doživeli ob gledanju filma EPiC, izjemnega novega dokumentarca, ki ga je zrežiral Baz Luhrmann, režiser Elvisa. Ko se film konča, si ne moreš kaj, da ne bi zaploskal prikazanemu smislu za šov: Elvisovemu, pa tudi režiserjevemu. Baz Luhrmann Elvisa preveč ceni, da bi dopustil kakršenkoli pretiran blišč – EPiC izžareva pristnost in prirojeni glamur. Kar vidiš, to dobiš: Elvisa v vsej njegovi surovosti, gnanega z zavestjo, da boljšega od tega pač ni.«
– Owen Gleiberman, Variety