zgodba
Uspešna odvetnica Anne živi svoje sanjsko življenje z možem Pierrom in malima hčerkama v razkošni vili nad Parizom. Nato se k njim priseli Pierrov sedemnajstletni sin Théo iz prejšnjega zakona in sprva hladen odnos med njim in Anne se kmalu razvname v strastno razmerje.
kritike
»Catherine Breillat se umirjeno in mojstrsko potopi v omamo, laži, protislovja in manipulacije vnetljive prepovedane ljubezni. /…/ Kdo je vsiljivec? Kdo s kom manipulira? Kdo govori resnico in kdo laže – ali pa laže sam sebi? Medtem ko z osupljivo pretanjenostjo krmari med odtenki in kontrasti, Breillat naslika portret ženske, hkrati čutne in klinično hladne, oblite s sončno svetlobo, ki jo izkleše fotografija Jeanne Lapoirie. Upodobitev paradoksalne kompleksnosti preprostosti, stkana v spreten vozel zamolčanega in izraženega, je vse prej kot politično korektna, a hkrati se spretno izogne predsodkom v korist gledalčeve svobodne interpretacije.«
– Fabien Lemercier, Cineuropa
»Naj vas lahkotnost od vina opite estetike in lenobnost tempa ne zaslepita: Lansko poletje je v vseh pogledih film Catherine Breillat in njegov živahni blišč je zgolj naravna distrakcija pred negotovo mrakobnostjo, ki jo prinaša propad.«
– David Ehrlich, IndieWire
»Srčna kraljica je posledice upodobila veliko bolj melodramatično, medtem ko Catherine Breillat že vso svojo kariero teži k soočanju z nelagodjem. Tokrat to pomeni, da opazujemo Anne, ki se trudi razrešiti paradoks med svojimi vrednotami (kot odvetnica rešuje zlorabljene otroke) in svojimi impulzi (najbolj šokantno v sklepnem prizoru, ko skuša Théo znova oživiti njuno afero). Razlike med Lanskim poletjem in njegovo predlogo razkrivajo, kaj Catherine Breillat kot režiserko fascinira, zlasti v kasnejših prizorih, ko se Annini odrasli vrstniki zavestno odločijo, kaj so pripravljeni sprejeti. V duhu zgodnejših filmov kontroverzne režiserke se odgovor bržkone glasi: veliko več od večine gledalcev.«
– Peter Debruge, Variety
