Zelmo so pesmi in pravljice že od malih nog prepričevale, da bo ljubezen rešila vse njene težave, če bo le sledila družbenim pričakovanjem glede tega, kako naj se kot deklica vede. Ko odraste, pa se ji pri ideji ljubezni zaplete: bolj ko se trudi prilagajati, bolj se njeno telo upira. To je zgodba o sprejemanju prikritega ženskega upora.
“Moj prvi animirani celovečerni film, Kamenje v mojih žepih, je bil osnovan na resničnih dogodkih, povezanih s petimi ženskami naše družine, tudi z mano, ter našim spopadanjem z depresijo in samomori. Med filmoma je nekaj podobnosti, a Moja romanca z zakonom je nekoliko bolj oddaljena od povsem osebnega. Rekla bi, da je film potreboval možnosti, ki jih je prineslo Kamenje, in jih nadgradil, s tem pa je, upam, postal dostopnejši in bolj univerzalen.
Pri scenariju sem sodelovala z gledališkim režiserjem Sturgisom Warnerjem in iz tega se je rodila ideja, da zgodba potrebuje več teatralnosti, nekakšen stiliziran pristop, ki jo bo dvignil iz vsakdanjosti. Film v splošnem poteka v štirih različnih okoljih in vsako ima svojo estetiko. […] Sporočilo tega je, da se življenje razvija na različnih ravneh: osebni, biološki, politični in imaginarni. Verjamem, da je animacija idealen medij za njihovo upodobitev, saj z njo lahko na dostopen način pripovedujemo kompleksne zgodbe.”
– Signe Baumane