V zakotnem mestecu Black Rock sredi arizonske puščave se ustavi vlak, iz katerega izstopi enoroki tujec. Prišel je, da bi očetu padlega tovariša iz druge svetovne vojne predal medaljo. Toda Komoko, ameriški farmar japonskega rodu, je skrivnostno izginil. Sturgesova od sonca razbeljena študija ksenofobije, rasizma, toksične moškosti in kolektivne krivde, ob kateri vam zledeni kri v žilah, je pravi zgodnji film soleil, kjer se križata vestern in noir in kjer vam Spencer Tracy v glavni vlogi zada smrtonosen karate udarec. Ostra obsodba in pesimističen pogled na ameriško kulturo sta bržkone botrovala dejstvu, da je film kljub bleščeči zasedbi in nominacijam za oskarja obveljal za veliko, a zamolčano klasiko.
»Po naslovu bi lahko mislili, da gre za banalen vestern, toda to je bil prvi film, ki je tematiziral medvojne pogrome nad japonskimi Američani. /…/ Čeprav Slab dan v Black Rocku ne skriva svoje melodramatičnosti, gre za izjemen primerek filmske veščine. Režiser John Sturges je na vrhuncu – vsak gib, vsak stavek je točen in ekonomičen; direktor fotografije William C. Mellor uporablja cinemaskop in barvo z inteligentno pretanjenostjo – kompozicije se zdijo realistične, a hkrati stilizirano enostavne. Tudi po zaslugi tega je nasilje, ko enkrat izbruhne, tako zelo pretresljivo.«
– Pauline Kael, 5001 Nights at the Movies