Danes je blagajna odprta od 16:30 do 20:00 (odpre se čez 11:03).
od 29. aprila 2019

Stric Geza ide v Zaturce Stric Geza ide v Zaturce

Jože Glažar, Štefan Kardoš / Slovenija / 2019 / 48 min / slovenščina

»Zaturci so pred vrati, na vrata pa trka smrtelni ftič. A kot pravijo – človek obrača, bog obrne. Resnično potovanje se tukaj komaj začne.«

režija Jože Glažar, Štefan Kardoš, scenarij Štefan Kardoš, fotografija Jože Glažar, montaža Jože Glažar, glasba Dejan Berden, producenta Jože Glažar, Štefan Kardoš, produkcija MPN studio, Perfo, koproducenta Andrej Štritof, Aleš Pavlin, nastopajo Geza Bačič, Marija Bačič, Jana Balažic, Katarina Balažic, Jana Bučar, Jože Glažar, Katja Horvat, Aleš Ilc, Franc Just, Aljaž Kardoš, Štefan Kardoš, Andrej Kuhar, Irena Kuhar, Janez Kuplen, Mitja Kuplen, Darja Kuronja, Luka Kutoša, Goran Miloševič, Lili Miloševič, Metka Sraka, Gordana Šövegeš Lipovšek, distribucija Perfo

IMDb

Zamisel o potovanju v Zaturce se porodi na srečanju rodbine Kutoš, kjer se vse vrti okoli strica Geze, družinskega pripovedovalca zgodb. Štiri generacije rodbine obujajo spomine na svoje prednike ob albumu fotografij. Posebno mesto v albumu, še posebej pa v Gezovem srcu, ima fotografija Petra Kutoša iz leta 1917 ‒ na njej je v vojaški uniformi ogrske vojske, roko pa ima obvezano, ker je bil 10. julija 1916 težko ranjen na vzhodni fronti v Zaturcih. Peter je Gezi kot otroku pripovedoval zgodbe o dogajanju na fronti v majhni ukrajinski vasici, kjer so potekali hudi boji med avstro-ogrsko in rusko stranjo. Ob obujanju spominov na Petra se nekdo iz družbe domisli, da bi nekega dne morali odpotovati v tisto vasico daleč na vzhodu in si bojišče ogledati v živo. »Če pa to kdaj doživim, lahko kar na mestu umrem,« pravi ob tem presrečni Geza.

Potovanje ne bi bilo nič posebnega, če se v sadovnjaku pred hišo Kutoševih ne bi začel oglašati smrtelni ftič

portret avtorjev
Štefan Kardoš (1966) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture. Za roman Rizling polka je leta 2008 prejel nagrado kresnik, med pet finalistov pa se je uvrstil tudi z romani Sekstant (2002, soavtor), Pobočje sončnega griča (2010), Veter in odmev (2015) in Vse moje Amerike (2017). Leta 2018 je za dvojezično zbirko Med Rabo in Muro izdal krajši potopisni roman Stric Geza gre v Zaturce/Geza bači dé v Zaturce. Pesmi in prozo je objavljal v različnih slovenskih literarnih revijah in na radiu. Bil je tudi urednik pri založbi Franc-Franc in predsednik Slavističnega društva Prekmurja in Prlekije. Zaposlen je kot profesor slovenščine na Dvojezični srednji šoli Lendava, kjer je mentor dijakom na literarnem, gledališkem in filmskem področju.

Jože Glažar, rojen leta 1974 v Murski Soboti, je diplomant Inštituta in akademije za multimedije (IAM) v Ljubljani. V pomurskem okolju je znan kot direktor fotografije, montažer, režiser, producent dokumentarnih filmov in ostalih avdiovizualnih vsebin. Več filmov, ki so nastajali v njegovi produkciji ali je v njih opravljal tehnično realizacijo oziroma koprodukcijo, je bilo predvajanih v sklopu dokumentarnega programa RTV Slovenija.

kritike

»Pa tudi sicer je ta preprosta, srčna in nadvse posrečena pripoved o družinskem izletu, v središču katerega je družinski pripovedovalec zgodb Geza, zasnovana kot svojska srhljivka z nepredvidljivim koncem. In prav to je poleg poetičnosti celotnega dela največja kakovost tega malega, v skromnih pogojih posnetega, a te hkrati daleč presegajočega dokumentarnega filma. Domača produkcija znova preseneča in le sprašujem se lahko, zakaj tega ne opazimo veliko pogosteje.«
– Denis Valič, RA Slovenija

»Stric Geza je nekaj izjemnega glede na svoj spomin, pripovedovalski zamah in poznavanje zgodovinskih dogodkov, oseb in njihovih usod. Izjemna pa je tudi pripoved Štefana Kardoša, ki uspe s tehtno dramaturgijo, izrazito osebno, z neverjetno človeško širino in ne brez komičnih vložkov pričarati zgodovinsko tragedijo prek naslovnega lika, ki je dogodke prve svetovne vojne globoko ponotranjil. Stric Geza ide v Zaturce je tako po vsebini, etičnem naboju, humorni drži, kot pripovednem načinu pravi mali biser med dokumentarnimi filmi zadnjih let.«
– Matej Juh, RA Slovenija

torek, 30. 04. 2019

Premiera filma Stric Geza ide v Zaturce in obisk iz Prekmurja

Na premieri filma Stric Geza ide v Zaturce so nas obiskali protagonist filma, filmska ekipa in številna prekmurska odprava. Geza je z našimi obiskovalci delil svoje navdušenje nad zgodovino in svojo hvaležnost režiserjema, da sta to zgodbo prenesla na film.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Zadnjič

Palestina 36 Palestine 36

Annemarie Jacir

torek, 22. 09. 2026 / 17:30 / Dvorana

Palestina leta 1936. Upori proti kolonialni oblast se stopnjujejo. Kmečki sin Jusuf dela pri vplivni družini v Jeruzalemu ter hrepeni po prihodnosti onkraj nemirov. Toda zgodovina je neusmiljena. Ob vse večjem številu judovskih priseljencev, ki bežijo pred antisemitizmom v Evropi, ter palestinskem prebivalstvu, ki se združuje v največji in najdaljši vstaji proti tridesetletni britanski nadvladi, se spopad zdi vse bolj neizogiben.

Kar je treba storiti Ono što treba činiti

Srđan Kovačević

torek, 22. 09. 2026 / 19:00 / Mala dvorana

Film o temni plati sodobne Evrope, a tudi o pravem sindikalnem delu ter solidarnosti, ki je kljub vsemu še vedno mogoča. Nagrada občinstva in zlata arena za najboljšo režijo v Pulju.

Svoboda – Shewitina usoda Freedom – Le destin de Shewit

Anne-Frédérique Widmann

torek, 22. 09. 2026 / 20:00 / Dvorana

Shewit pri trinajstih letih pobegne pred zatiralskim režimom v Eritreji ter se sama poda na tvegano pot proti Evropi. Leta 2015, po dveh letih potovanja, prispe v Švico, državo, v katero polaga vse svoje upe in sanje. Sedem let pozneje, brez dovoljenja za bivanje in pod nenehno grožnjo izgona, se Shewit še vedno bori, da bi postala svobodna ženska … Dokumentarec, ki so ga snemali več kot deset let, spremlja njen boj za emancipacijo.