Danes je blagajna odprta od 13:40 do 20:45 (za danes zaprto).
od 28. junija 2018

Whitney Houston Whitney: Can I Be Me

Nick Broomfield, Rudi Dolezal / ZDA, Velika Britanija / 2017 / 100 min / angleščina, francoščina

Intimni, neuradni portret legendarne superzvezdnice Whitney Houston v režiji enega najbolj samosvojih dokumentaristov, Nicka Broomfielda (Kurt & Courtney, Biggie and Tupac).

režija Nick Broomfield, Rudi Dolezal, scenarij Nick Broomfield, fotografija Sam Mitchell, distribucija Demiurg

festivali, nagrade Tribeca. Sydney. AFI Docs. Karlovi Vari. Poseben dosežek v dokumentarnem filmu – Nantucket.

IMDb

DVD filma je na voljo v naši Knjigarnici.

Fotografije

Whitney Houston, šestkratna dobitnica nagrade grammy, velja za eno najuspešnejših pevk vseh časov. Po dolgoletnem boju z odvisnostjo je leta 2012 nenadoma tragično umrla.

»Sem lahko to, kar sem?« je bil po besedah članov benda Whitneyjin najljubši stavek. Uporabljala ga je tako pogosto, da so ga kolegi celo posemplali in predvajali na začetku vaj. Film se poglablja v največji paradoks njenega življenja: čeprav je zaslužila na milijone dolarjev, dosegla rekordnih sedem zaporednih uvrstitev na vrh ameriške lestvice najbolj priljubljenih pesmi ter si prislužila sloves ene najboljših pevk svojega časa, ni mogla delati tistega, kar je hotela – ne na poklicni ne na zasebni ravni.

V središču dokumentarca so tri ključna razmerja v pevkinem življenju: njen odnos z ambiciozno in gospodovalno materjo, pevko gospela; tesna zveza z osebno asistentko, o kateri so krožile govorice, da je bila več kot le prijateljica; ter burni zakon z zloglasnim reperjem Bobbyjem Brownom.

Intimni, neuradni portret legendarne superzvezdnice Whitney Houston v režiji enega najbolj samosvojih dokumentaristov, Nicka Broomfielda (Kurt & Courtney, Biggie and Tupac).

»Vedno sem imel občutek, da je ta osupljivo lepa, očarljiva in nežna ženska z angelskim glasom /…/ v čudnem navzkrižju z ‘narkomanko’, ki so jo vsepovprek obsojali in se iz nje norčevali v večernih pogovornih oddajah. Le kako je prišlo do tega? In kako se je to lahko zgodilo tako hitro? /…/ O Whitney Houston nisem vedel prav veliko. Zgodba je vzbudila mojo pozornost, ko sem slišal, da so imele založbe v tistih časih dva oddelka, enega za črnsko in drugega za belsko glasbo. Eden prvih ljudi, s katerimi sem govoril, je bil [piarovec založbe Arista Records] Kenneth Reynolds. Rekel je, da je bila podoba Whitney Houston zelo skrbno prilagojena okusu množičnega, belega občinstva. Čeprav nisem o rasnem vidiku njene kariere nikoli prej razmišljal, mi je bilo takoj jasno, da gre za samo bistvo zgodbe. Ljudje so namreč v Whitney videli nekaj, kar v resnici ni bila. O njej so imeli zelo specifično sliko in vsakič, ko se ni vedla v skladu z njo, so jo ostro napadli. /…/ Ostro so jo kritizirali zaradi njene odvisnosti od drog. Zelo malo ljudi pa se je zares poglobilo v razloge zanjo. Rad bi, da bi gledalci spoznali, da je na vso zgodbo mogoče gledati čisto drugače. /…/ Ironija je v tem, da je resnična Whitney neprimerljivo bolj zanimiva od podobe, kakršno so o njej ustvarili.«
– Nick Broomfield

»Moč dokumentarca se skriva v režiserjevi spretnosti, s katero združi svarilno zgodbo o šovbiznisu s pronicljivo analizo rase, razreda, spola in slave. Film je zgrajen kot detektivska zgodba.«
– Geoffrey Macnab, The Independent

»Režiserja ne izpustita ničesar: rasizem, vera, droge, spolna usmerjenost, pomanjkanje samozavesti, obrekovanje, rivalstvo, /…/ zahteve staršev in industrije, težaven zakon, ki se je odigraval na naslovnicah tabloidov, ter neizogibne negativne posledice, ki so jih vsi ti pritiski pustili na tej energični in strastni pevki.«
– Filmski festival v Tribeci

»Broomfield se osredotoča na nebistveno, da bi prodrl v samo bistvo snovi. V svoje filme vključi tisto, kar bi konvencionalni dokumentaristi izrezali, kamero pa pusti snemati, ko bi se večini zdelo, da gre za ekstravagantno in noro potrato dragocenega filmskega traku.«
– John Carlin, The Daily Telegraph

»Če ne bi bilo Boga, bi bila morda še vedno živa. Kot Amy Winehouse, ki ji je prav tako odpovedal glas (»božji dar«), preden ji ni odpovedalo še srce. Whitney Houston je doku o pevki, ki so ji ukradli identiteto – ne le da so ji sfrizirali rasno identiteto in jo prelevili v »postrasno« bitje, ampak so utajili tudi njeno spolno identiteto. /…/ Svojo pravo identiteto, nič manjši božji dar od njenega glasu, je morala skrivati – in zdi se, da niti ni živela v svojem glasu, temveč v tisti dramatični, utopični pavzi pred verzom »And I-i-i-i-i-i (will always love you)«. ZA+
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

2 x Whitney Houston

Te dni ste vabljeni na ogled lanskega neuradnega portreta legendarne superzvezdnice Whitney Houston. Film z izvirnim naslovom Whitney: Can I Be Me, ki v slovensko distribucijo prihaja pod naslovom Whitney Houston, je režiral dokumentarist Nick Broomfield. Konec julija pa bomo z Vikendovo predpremiero dokumentarca Whitney, ki je z uradnim pooblastilom pevkine družine nastal v režiji oskarjevca Kevina Macdonalda (Marley), zaključili Film pod zvezdami.

sreda, 23. 05. 2018

Kinotrip priporoča: glasbeni dokumentarci na Kinodvorišču

Ko v zraku na rahlo že dišijo počitnice, se v Kinodvoru odpre najbolj skrit kino v mestu – Kinodvorišče. Letošnji program prinaša dokumentarne glasbene zgodbe vseh ritmov. Do 30. junija!

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Dodatna projekcija

Morilci cvetne lune Killers of the Flower Moon

Martin Scorsese

petek, 29. 03. 2024 / 14:30 / Dvorana

Film Martina Scorseseja je epska kriminalna saga o nizu umorov med pripadniki plemena Osage na začetku dvajsetega stoletja, prikazana skozi nenavadno romanco med belim prišlekom Ernestom Burkhartom in staroselko Mollie Kyle. 

Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna

Maja Weiss

petek, 29. 03. 2024 / 16:00 / Mala dvorana

Dokumentarec Maje Weiss pripoveduje zgodbe štirih ukradenih otrok, zadnjih še živečih slovenskih žrtev nacističnega rasnega programa Lebensborn.

Zbudi me Zbudi me

Marko Šantić

petek, 29. 03. 2024 / 18:30 / Dvorana

Nadvse aktualna zgodba o ksenofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Dobitnik petih vesen na zadnjem Festivalu slovenskega filma, tudi za najboljši celovečerec.