Danes je blagajna odprta od 09:00 do 21:30 (odprto še 10:42, tel: 01 239 22 17).

Projekcije filma

torek, 22. 01. 2019 / 21:15 / Dvorana
od 22. januarja 2019

Dekle Girl

Lukas Dhont / Belgija, Nizozemska / 2018 / 105 min / angleščina, francoščina, flamščina

Projekcije filma

torek, 22. 01. 2019 / 21:15 / Dvorana
Portret odločnega dekleta, ki mu do uresničitve sanj o baletni karieri stoji na poti le ena ovira: njeno telo. Nagrada za najboljši prvenec in najboljšega igralca v sklopu Posebni pogled na festivalu v Cannesu ter nominacija za zlati globus.

režija Lukas Dhont, scenarij Lukas Dhont, Angelo Tijssens, fotografija Frank van den Eeden, montaža Alain Dessauvage, glasba Valentin Hadjadj, produkcija Dirk Impens, igrajo Victor Polster, Arieh Worthalter, Katelijne Damen, Valentijn Dhaenens, distribucija FIVIA – Vojnik

festivali, nagrade Cannes (najboljši prvenec, kvirovska palma, najboljši igralec v sklopu Posebni pogled, nagrada FIPRESCI v sklopu Posebni pogled). San Sebastián (nagrada občinstva, najboljši film z LGBT tematiko). London (najboljši prvenec). Odesa (najboljši igralec). Palić (najboljši film). Stockholm (najboljši igralec). Zürich (najboljši film). Karlovi Vari. Telluride. Toronto. Busan. LIFFe. Nominacije Evropske filmske akademije za najboljši film, najboljši prvenec in najboljšega igralca. Nominacija za zlati globus v kategoriji najboljši tujejezični film. Belgijski kandidat za oskarja v kategoriji najboljši tujejezični film.

Fotografije

zgodba
Petnajstletna Lara želi postati profesionalna baletka. Družina jo pri tem podpira, zato se z očetom in bratom preseli v bližino ene najboljših plesnih akademij, da bi tam nadaljevala šolanje. Toda postopoma ugotovi, da se njeno telo ne bo tako zlahka uklonilo strogim zahtevam akademske umetnosti. Lara je bila namreč rojena kot fant, in čeprav jo do ženskega telesa ločuje le še korak, se njene najstniške frustracije in nepotrpežljivost vse bolj stopnjujejo.

Portret odločnega dekleta, ki mu do uresničitve sanj o baletni karieri stoji na poti le ena ovira: njeno telo. Nagrada za najboljši prvenec in najboljšega igralca v sklopu Posebni pogled na festivalu v Cannesu ter nominacija za zlati globus.

iz prve roke
»V časopisu sem prebral članek o mladem dekletu. Rodila se je v telesu fanta, a je bila prepričana, da je v resnici dekle, čeprav je biologija govorila drugače. V meni je takoj vzbudila občudovanje. Navdušila me je ideja, da bi o takšnem liku posnel film. O pogumni mladenki, ki postavi pod vprašaj družbo, v kateri sta biološki in družbeni spol neizogibno povezana. Tako se je začela zgodba o Dekletu. Spregovoriti sem hotel o našem dojemanju spola; o tem, kaj je žensko in kaj moško. Predvsem pa sem skušal prikazati notranji boj mlade junakinje, ki je pripravljena svoje telo spraviti v nevarnost, da bi lahko postala človek, kakršen hoče biti. Notranji boj dekleta, ki se odloči, da bo tisto, kar je v resnici – in tako pri rosnih petnajstih naredi nekaj, za kar drugi potrebujejo vse življenje.«
– Lukas Dhont

portret avtorja
Lukas Dhont (rojen leta 1991 v Gentu, Belgija) je na umetniški šoli KASK v Gentu diplomiral iz avdiovizualnih umetnosti. Njegova kratka filma Corps perdu in L’infini sta osvojila številne nagrade; slednji je bil tudi belgijski nominiranec za oskarja za najboljši kratkometražec. Dekle je njegov celovečerni prvenec.

kritike
»To je tih film, dokler ni več tih; nežna značajska študija, ki seže v območje skrajnega; srce parajoča drama, za katero misliš, da govori o odkritju načina, kako sprejeti samega sebe, dokler ne zagrozi, da bo postala drama o nezmožnosti tega sprejetja.«
– Steve Pond, The Wrap

»Lukas Dhont se raje kot na morebitne zunanje prepreke, ki bi lahko stale na poti Larine tranzicije, osredotoči na njeno osebno pot ter pogumno in ganljivo razišče notranje demone, ki jo preganjajo. Ne okolica ne pogledi od zunaj ne ovirajo njene preobrazbe in gledalec jo spremlja skozi psihično bolečino, ki jo prinaša njen boj s samo sabo. Zanjo je ovira le čas – ampak kakšna ovira! Kako naj se nekdo sredi najstniških let sprijazni s spremembo, ki je tako postopna, da se zdi skoraj nedosegljiva?«
– Aurore Engelen, Cineuropa

»Glavna vloga Victorja Polsterja te pusti brez besed; nikoli ne pretirava s poudarjanjem čustev ter s prefinjenim, elegantnim pristopom do popolnosti zadane lik. Ta film je igra pogledov na Laro, kot se predstavlja svetu, in Laro, ki se pred svetom skriva, na njeno strto dušo pod tisto nenavadno kožo smetanaste barve.«
– David Jenkins, Little White Lies

»/…/ med osvežujočimi vidiki Dhontovega pristopa k filmu je odsotnost želje, da bi nam vse do potankosti pojasnil. Da bi prikazal Larino notranje življenje, uporablja gibanje, barvo in izrazno mimiko. /…/ Bližnji posnetki Larinega obraza med plesom razkrivajo enkrat občudovanja vredno odločnost in drugič solze, ki zrcalijo njeno krhko stanje bolečine in frustracije. Toliko je povedanega brez besed, a sočutje, ki ga režiser goji do svojih likov, je zelo nazorno.«
– Katherine McLaughlin, Sight & Sound

»Enaindvajset let po belgijski klasiki Moje življenje v rožnatem, a v nasprotju z njeno hiperstilizirano estetiko visokega kiča se Dekle zgleduje po bolj stvarnem občutku za observacijski naturalizem sodeželanov bratov Dardenne in se osredotoči na to, kako je lahko največji konflikt za transseksualnega mladostnika ali mladostnico pogosto notranji.«
– Peter Debruge, Variety

»Plesne sekvence vizualno okrepijo eno osrednjih metafor filma: da je puberteta, natančneje iskanje samega sebe, sila kompleksna koreografija ali pa hoja po vrvi. Zanjo človek potrebuje enako mero ravnotežja in miline, to pa lahko zahteva veliko priprav, trdega dela in morda celo drastičnih odločitev, preden ti zares uspe.«
– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter

»Svet baleta, kjer se telesa upogibajo in spreminjajo obliko s čisto močjo volje, ponuja rodovitno prst za raziskovanje procesa prehoda iz enega spola v drugega. Očaranost kamere nad Larinim telesom je upravičena – telo je Larina obsesija in njeno osebno bojno polje.«
– Wendy Ide, Screen Daily

Nominiranci za zlate globuse v Kinodvoru

Do konca tega in v začetku naslednjega leta vabljeni k ogledu nominirancev za prestižno nagrado zlati globus. Že v decembru na redni spored prihajajo Tatiči (nominacija za najboljši tujejezični film) ter Starec in pištola (nominacija za najboljšega glavnega igralca), v okviru programov Zgodnja ptica in Za zamudnike pa bomo predvajali tudi filma Kafarnaum (nominacija za najboljši tujejezični film) ter Zvezda je rojena (pet nominacij).

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Prvič v kino / Premiera

Ernest in Celestinca Ernest et Célestine, La Collection "Blizzard"

Julien Chheng, Jean-Christophe Roger

sobota, 15. 12. 2018 / 10:00 / Dvorana

Tri epizode o miški in medvedu, velikodušnosti in iznajdljivosti ter o sprejemanju razlik.

Kapitan Morten in kraljica pajkov Captain Morten and the Spider Queen

Kaspar Jancis, Henry Nicholson, Riho Unt

sobota, 15. 12. 2018 / 11:30 / Dvorana

Pomorska dogodivščina v pomanjšanem svetu žuželk.

Poj mi pesem Poj mi pesem

Miran Zupanič

sobota, 15. 12. 2018 / 13:45 / Dvorana

Dokumentarec sledi umetniškemu razvoju Vlada Kreslina ter prikazuje kulturni kontekst, v katerem deluje že več kot štirideset let. To je film o glasbi in tistih, ki jo imajo radi.