{"id":98035,"date":"2025-01-27T18:11:33","date_gmt":"2025-01-27T17:11:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/sepet-nezne-ulice\/"},"modified":"2025-01-27T18:17:08","modified_gmt":"2025-01-27T17:17:08","slug":"sepet-nezne-ulice","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sepet-nezne-ulice\/","title":{"rendered":"\u0160epet ne\u017ene ulice"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Tish in Fonny sta mlad in zaljubljen temnopolti par v Harlemu sredi sedemdesetih let. Sve\u017ee sta zaro\u010dena in pri\u010dakujeta prvega otroka, ko je Fonny nenadoma obto\u017een posilstva in pristane za zapahi.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV romanu \u0160epet ne\u017ene ulice<\/em> sem odkril Baldwina, ki ga v pisateljevih drugih delih ne najdemo zlahka. Da ne bo pomote, tudi to je besno literarno delo, ki poka po \u0161ivih od razburkane energije dobe, v kateri ga je avtor ustvaril, ves obkro\u017een s smrtjo: ko so kme\u010dke fante in otroke geta na ukaz in \u017eeljo opitih oblasti po\u0161iljali v Vietnam, voditelji dr\u017eav in gibanj za dr\u017eavljanske pravice pa so padali pod kroglami ostrostrelcev. \/\u2026\/ Vendar redko najdemo protestni roman, ki bi nosil v sebi tako vzvi\u0161eno ljubezen, kot je ta, ki jo delita Tish in Fonny. Enostavno povedano, ljubezenska zgodba v jedru tega dela je tako \u010dista in pristna, da je skoraj osladna. Ni\u010d \u010dudnega, da je med Baldwinovimi bolj akademskimi bralci roman manj cenjen od drugih. Toda celo to je testament pisateljevemu \u010darovni\u0161kemu triku in klju\u010dni razlog za ton na\u0161e priredbe. Nih\u010de ne pri\u010dakuje, da bi kdo prikazoval \u010drnsko \u017eivljenje in duha z ekstati\u010dno estetiko. Zaradi predpostavke, da boj za \u017eivljenje, za goli dih in obstoj, tako temeljno zaznamuje \u010drnska \u017eivljenja, mora biti na\u0161a bit sama vselej ovita v patos bole\u010dine in trpljenja. Toda prav to, ta \u017eelja vselej slikati \u010drnsko realnost v odtenkih groze in bridkosti, je tisto, kar vodi v zavra\u010danje ekstati\u010dnih, radostnih prikazov \u010drnskega \u017eivljenja kot neavtenti\u010dnih. \/\u2026\/ \u0160epet ne\u017ene ulice<\/em> sem izbral, ker menim, da ta roman bolj kot katerokoli drugo delo predstavlja popolno me\u0161anico Baldwinove dvojne obsesije z romanti\u010dno ljubeznijo in dru\u017ebeno kritiko; ker gre za prikaz ljubezni, ki je tako \u010duten, kot je ostra njegova kritika sistemske krivice.\u00ab
– Barry Jenkins<\/p>\n

\u00bbBeale Street je ulica v New Orleansu, kjer so se rodili moj o\u010de, Louis Armstrong in jazz. Vsak \u010drn \u010dlovek, ki se je kdaj rodil v Ameriki, se je rodil na ulici Beale, v \u010drnski soseski tega ali onega ameri\u0161kega mesta, pa naj bo to Jackson v Misisipiju ali Harlem v New Yorku. Ulica Beale je na\u0161a zapu\u0161\u010dina. Moj roman se spopada z nezmo\u017enostjo in hkrati mo\u017enostjo, absolutno nujnostjo, da tej zapu\u0161\u010dini podelimo glas. Ulica Beale je glasna ulica. Na bralcu je, da iz udarjanja bobnov razbere pomen.\u00ab
– James Baldwin<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Scenarist in re\u017eiser Barry Jenkins se je rodil leta 1979 v Miamiju na Floridi. Nase je opozoril \u017ee s celove\u010dernim prvencem, bistroumno romanti\u010dno dramo Medicine for Melancholy<\/strong> (2008). Je avtor ve\u010d kratkih filmov in soustanovitelj agencije Strike Anywhere, med drugim je bil tudi scenarist za HBO-jevo televizijsko serijo Ostali<\/strong> (The Leftovers, 2014\u2013). Z drugim celove\u010dercem Mese\u010dina <\/strong>(2016),<\/strong> dobitnikom oskarja za najbolj\u0161i film, se je Jenkins dodobra uveljavil kot eden pomembnej\u0161ih ustvarjalnih glasov svoje generacije. Po pripovedi o odra\u0161\u010danju temnopoltega de\u010dka v revnem predelu Miamija se re\u017eiser tudi s tretjim celove\u010dernim filmom, tokrat ume\u0161\u010denim v newyor\u0161ki Harlem, vra\u010da k upodabljanju afroameri\u0161ke realnosti. \u0160epet ne\u017ene ulice <\/strong>je \u017ee prejel zlati globus za najbolj\u0161o stransko igralko (Regina King) ter nominaciji za najbolj\u0161i film in scenarij, napovedi pa ga uvr\u0161\u010dajo tudi med glavne neuradne kandidate za oskarje.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
James Baldwin (1924\u20131987) je bil ameri\u0161ki romanopisec, esejist, dramatik, pesnik in dru\u017ebeni kritik. V sloven\u0161\u010dino so prevedena njegova dela Pojdi in povej na gori<\/em>, Druga de\u017eela<\/em>, Drugi\u010d ogenj <\/em>in \u0160epet ne\u017ene ulice<\/em> \/ Pesem \u010drnske ulice<\/em> (If Beale Street Could Talk<\/em>). Slednji je prvo filmsko priredbo do\u017eivel \u017ee leta 1998 s filmom \u00c0 la place du coeur<\/strong> francoskega re\u017eiserja Roberta Gu\u00e9diguiana. Po Baldwinovem neobjavljenem rokopisu je nato svoj izjemen filmski esej in dokumentarni portret Amerike Nisem tvoj zamorec <\/strong>(I Am Not Your Negro, 2016) posnel Raoul Peck. Zmagovalca ljubljanskega Festivala dokumentarnega filma in nominiranca za oskarja za najbolj\u0161i dokumentarec smo si lahko leta 2017 ogledali na rednem sporedu Kinodvora. Film Barryja Jenkinsa, ki za svojo predlogo ponovno vzame roman \u0160epet ne\u017ene ulice<\/em>, predstavlja prvo priredbo pisateljevega objavljenega dela v angle\u0161kem jeziku.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbBaldwinov roman \u0160epet ne\u017ene ulice<\/em> <\/strong>iz leta 1974 prika\u017ee do\u017eivljanje nose\u010de temnopolte najstnice v Harlemu na tako filmski na\u010din, da se prakti\u010dno bere kot scenarij. Ni\u010d \u010dudnega torej, da se re\u017eiser-scenarist Barry Jenkins zgleduje po predlogi in Baldwinovo ganljivo vizijo mladih zaljubljencev, ki se spopadata z vpra\u0161anji rase in razreda, pretvori v mojstrsko poeti\u010dno ljubezensko zgodbo, kakr\u0161no si je avtor tudi zamislil. Toda Jenkinsov prvi film po Mese\u010dini <\/strong>hkrati ohranja njegovo lastno, poglobljeno in ekspresionisti\u010dno estetiko, polno razko\u0161nih barv in presunljivih obrazov, ki s pe\u0161\u010dico besed povedo ogromno, in rezultat je fascinantno hibridno do\u017eivetje \u2013 sre\u010danje dveh izjemnih avtorskih glasov preteklosti in sedanjosti, ki se spojita v hipnoti\u010dnem izbruhu ustvarjalne strasti.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbKot je nepozabno dokazal \u017ee z Mese\u010dino<\/strong>, je Barry Jenkins osupljiv vizualni stilist in hkrati pripovedovalec omamne \u010dustvene silovitosti, ki je zmo\u017een svojim likom podeliti brezdanjo globino, ni\u010d manjkrat z nemim pogledom kot z besedami. Z enakimi vrlinami se pona\u0161a tudi sijajna priredba romana \u0160epet ne\u017ene ulice <\/em>\/\u2026\/, intimna evokacija afroameri\u0161kih \u017eivljenj, uni\u010denih spri\u010do krivice, ki je skoraj bolestno zvesta edinstvenemu glasu svojega avtorja, Jamesa Baldwina. \/\u2026\/ Kar po\u010dne Jenkins, nima ni\u010d skupnega z \u017ego\u010dim prikazom \u010drnske zgodovine, ki je uspel Raoulu Pecku leta 2016 s fascinantnim dokumentarcem Nisem tvoj zamorec<\/strong>, posnetim po Baldwinovem rokopisu. Jenkinsova predloga pripada bolj poeti\u010dni, humanisti\u010dni plati Baldwinovega pisanja, in \u010deprav se zgodba vrti okoli rasne diskriminacije in krivi\u010dnega priprtja, kar ji podeljuje sodobno aktualnost, je fokus prej oseben kot politi\u010den. To je film o dostojanstvu in upornosti temnopoltega \u010dloveka pred obli\u010djem bole\u010dine, a tudi film o zdru\u017eevalni mo\u010di ljubezni kot mehanizmu za pre\u017eivetje.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav Barry Jenkins z vsakim novim filmom \u0161e bolj razgrne svoje platno, nikoli ne izgubi izostrenega ob\u010dutka za \u010dutna, intimna sanjarjenja, ki predstavljajo temelj njegovih vizualno \u010dudovitih dram. \/\u2026\/ Priredba romana Jamesa Baldwina morda res ni tako brez\u0161ivna kot z oskarjem nagrajena Mese\u010dina<\/strong>, toda \u0161e vedno gre za ganljivo in omamno izku\u0161njo, ki uspe ubesediti nekaj neizrekljivega o vsakdanjem \u017eivljenju.\u00ab
– Tim Grierson, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cudovit, radikalno so\u010duten naslednik Mese\u010dine<\/strong>. \/\u2026\/ Drama Tarella Alvina McCraneyja je v Jenkinsovih rokah postala z du\u0161o pre\u017eeta filmska sonata, \u0161tudija identitete v treh kronolo\u0161kih potezah. V sanjskem, zanosno nelinearnem \u0160epetu ne\u017ene ulice <\/strong>Jenkins opusti razvoj zgodbe v imenu potopitve vanjo. \u010ceprav se bosta Tish in Fonny kmalu zna\u0161la v prime\u017eu morastih okoli\u0161\u010din, jima Jenkins dovoli, da v zgodbi, v kateri se preteklost in sedanjost stapljata tako ve\u0161\u010de, kot se prepletata politi\u010dno in osebno, svobodno potujeta skozi \u010das. Refleksivno zgradbo filma, polno \u010dasovnih preskokov, je navdihnil Baldwinov roman, ki ga Jenkins v dialogih izdatno citira, medtem ko iz \u0161e ene literarne predloge izvabi njeno lastno, \u017eivo utripajo\u010do filmsko formo.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bb\u0160epetu ne\u017ene ulice<\/strong>, zasanjano skalpelski biografiji ulice Beale, posneti po romanu Jamesa Baldwina, se nikamor ne mudi. Ziblje se po\u010dasi, v ritmu resigniranega cigaretnega dima, \u0161epeta ustavljenega \u017eivljenja, slow-motiona praznin uradne zgodovine, polzenja zaporni\u0161kega \u010dasa, melanholije ljubimcev, ki se – sicer razpolo\u017eena za ljubezen – ne moreta ve\u010d objeti \/…\/, in lahnega, pritajenega, hipnoti\u010dnega no\u010dnega jazza \/…\/, kot veliki plan \u201cza\u010daranega\u201d \u010drnskega trpljenja, \u010drnske deprivilegiranosti in \u010drnskega stoi\u010dnega shajanja s kruto nadi\u0161avljenim belskim statusom quo, ki ga Trump imenuje \u00bbspet velika Amerika\u00ab. Barry Jenkins, re\u017eiser oskarjevske Mese\u010dine<\/strong>, najde igralca, KiKi Layne in Stephana Jamesa, ki sta tako briljantno samoumevna in precizna, kot da igrata v svoji avtobiografiji.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Z oskarjem nagrajeni re\u017eiser Barry Jenkins (Mese\u010dina) je s priredbo istoimenskega romana Jamesa Baldwina ustvaril \u0161e en pretanjen in presunljiv portret temnopolte Amerike, tokrat ume\u0161\u010den na ulice Harlema sedemdesetih let.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":98036,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/98035"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/98036"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=98035"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}