{"id":9529,"date":"2025-09-03T09:44:47","date_gmt":"2025-09-03T07:44:47","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/rudar\/"},"modified":"2025-09-03T09:47:08","modified_gmt":"2025-09-03T07:47:08","slug":"rudar","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/rudar\/","title":{"rendered":"Rudar"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Rudarja Alijo po\u0161ljejo odkopat rov, ki je bil zazidan od konca druge svetovne vojne. Njegova naloga je \u010dim prej napisati poro\u010dilo, da v zapu\u0161\u010denem rudniku ni ni\u010desar. Toda Alija kmalu odkrije, da rov ni prazen. Kljub vsem nevarnostim nadaljuje s kopanjem, dokler se ne prikoplje do neljube resnice: v rovu je skrito mno\u017ei\u010dno grobi\u0161\u010de. Najdba najprej odjekne v javnosti, nato pa je nemudoma uti\u0161ana. Alija vztraja, da je treba \u017ertve identificirati in pokopati. Oblastem pa tako predstavlja nev\u0161e\u010dnost, katere se je treba znebiti.<\/p>\n<p>Rudar v zapu\u0161\u010denem rudniku odkrije posmrtne ostanke tiso\u010dih \u017ertev iz \u010dasa po drugi svetovni vojni. Da bi jim omogo\u010dil dostojen pokop in s tem ohranil lastno \u010dlove\u010dnost, se zoperstavi zunanjemu svetu. Igrani film Hanne Slak je nastal po \u017eivljenjski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Ali\u0107a in njegovi avtobiografiji <em>Nih\u010de<\/em>.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Mehmedalija Ali\u0107, doma iz Srebrenice, je v drugi polovici sedemdesetih kot najstnik pri\u0161el v Slovenijo. Iz\u0161olal se je za rudarja in kasneje postal rudarski tehnik. Ko so ga v novem tiso\u010dletju nadrejeni iz rudnika Trbovlje Hrastnik odposlali na posebno nalogo v rudnik Huda jama nad La\u0161kim, je v tamkaj\u0161njem Barbarinem rovu marca 2009 odkril enega najve\u010djih slovenskih povojnih mno\u017ei\u010dnih grobi\u0161\u010d. Ker se je uporni rudar neutrudno zavzemal za izkop, identifikacijo in pokop posmrtnih ostankov \u017ertev, so ga tik pred upokojitvijo odpustili. Leta 2013 je pri Cankarjevi zalo\u017ebi iz\u0161la Ali\u0107eva knjiga <em>Nih\u010de<\/em> (Niko i ni\u0161ta), pri nastajanju katere je sodelovala tudi re\u017eiserka Hanna Slak.<\/p>\n<p>\u00bbRudar iz Srebrenice je v Hudi jami lastnoro\u010dno odkril temno resnico slovenske zgodovine. V jami je odkrival truplo za truplom. Na\u0161el je zloglasni Barbarin rov, kjer se nahaja najmanj 2500 \u017ertev \u2013 \u0161e zdale\u010d ne le &#8216;nasprotnikovih borcev&#8217; \u2013 nikoli kaznovanega komunisti\u010dnega zlo\u010dina. Storil je vse, da bi bili ubiti dostojanstveno pokopani. A slovenske oblasti so \u2013\u00a0 &#8216;drugorazredna politi\u010dna tema&#8217; \u2013 njegove pozive presli\u0161ale. Zato se je, mo\u017e usode in zgodovina(r) 20. stoletja, lotil pisanja, ki preprosto ne bi moglo biti mo\u010dnej\u0161e, kot je. \u010ce bi se Primo Levi, Susan Sontag in Hannah Arendt po naklju\u010dju sre\u010dali na kavi, bi se lahko ure in ure pogovarjali le o eni sami knjigi. O enem samem \u010dloveku. In njegovi usodi.\u00ab<br \/>&#8211; Bo\u0161tjan Videm\u0161ek, <em>Bukla<\/em><\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbSmo generacija, ki ji je bila druga svetovna vojna pripovedovana kot \u010das herojskih dejanj bork in borcev za svobodo, pravi\u010dnost in enakopravnost, generacija, ki je ta boj ponotranjila kot najvi\u0161jo humanisti\u010dno vrednoto; smo tudi generacija, ki je izkopala dokaze o nekak\u0161ni druga\u010dni zgodovini, zamol\u010dani, skriti, a bole\u010de prisotni v kolektivni podzavesti. Kako v tem kontekstu ohraniti vero v humanisti\u010dne vrednote, ki so na\u0161a najdragocenej\u0161a dedi\u0161\u010dina? Kak\u0161na je na\u0161a vloga pri razpletanju zgodovinskih vozlov preteklosti? Odgovor <strong>Rudarja<\/strong> je preprost: resnici pogledati pogumno v obraz.<\/p>\n<p>\/\u2026\/<\/p>\n<p>Ko sem prvi\u010d sli\u0161ala za odkritja v Hudi jami, sem bila \u0161okirana in prizadeta, a do Ali\u0107eve izpovedi te zgodbe nisem sli\u0161ala na na\u010din, ki bi mi pomagal soo\u010diti se z njo, sprejeti nesprejemljivo in narediti korak naprej. Vedno so bile prisotne primesi politi\u010dnega in zgodovinskega manipuliranja, ki ga prek svojega dela hitro za\u010dutim. Nih\u010de ni govoril pristne, inertne resnice. In moja prizadetost je ostajala; ob\u010dutek, da nekdo nekaj groznega \u0161e vedno skriva \/\u2026\/. Ostajala je tesnoba. Ko pa sem sli\u0161ala Mehmedalijevo zgodbo, je bilo povsem druga\u010de. Ta \u010dlovek se ni bal resnici preprosto pogledati v o\u010di. Govoril je resnico. Svojo resnico, toda neizkrivljeno resnico. In nenadoma tesnobe ni bilo ve\u010d in ni bilo ve\u010d strahu. Na ta na\u010din \u017eelim zgodbo povedati naprej.<\/p>\n<p>\/\u2026\/<\/p>\n<p>\u010ce bi po Ali\u0107evi zgodbi posnela dokumentarni film, bi morda nastal intimen, subjektiven, tudi poeti\u010den dokumentarec, a to ne bi bilo prav. Fikcija je strogo strukturirana. Je logi\u010dna. Je disciplinirana. Je objektivna zato, ker se ne dela, da to je. Je tudi zdravilna. Pripovedovanje zgodb \u2013 od sedenja okoli jamskega ognja naprej \u2013 je ustvarjanje in ohranjanje kolektivnega. Zgodba pripada tistim, ki jo poslu\u0161ajo. Zgodba pomaga razumeti nerazumljivo, sprejeti nesprejemljivo, premagati strahove, odgnati tesnobo, najti pogum, poiskati izhod, se osvoboditi demonov in napraviti korak naprej. Pripovedovanje nam je omogo\u010dilo pre\u017eivetje. In za to nam gre!\u00ab<br \/>&#8211; Hanna Slak, re\u017eiserka in scenaristka<\/p>\n<p>\u00bbMehmedalija je zame navdih. Zaprl mi je usta. Poslu\u0161al sem ga in opazoval. Je \u010dlovek, ki ga sovra\u017eijo prav vsi sistemi. Zato, ker je za ceno svojega \u017eivljenja pripravljen iti do konca. Vedno in povsod. Pogumen je, skoraj nemogo\u010de ga je ustaviti. Deset takih ljudi bi lahko spremenilo svet. \/\u2026\/ Ko sem prebral scenarij, sem vedel, da je to to. V njem sem se prepoznal. V njem sem prepoznal nas vse. To je, povedano preprosto, na\u0161a zgodba. Tudi sam imam na Hrva\u0161kem za seboj bole\u010do vojno izku\u0161njo. Ta \u010das me je zaznamoval. Vse nas je. Klju\u010dno je, da ljudje izvedo resnico. In Mehmedalijeva zgodba je resnica. Ni\u010d ve\u010d in ni\u010d manj.\u00ab<br \/>&#8211; Leon Lu\u010dev, igralec<\/p>\n<p>\u00bbUpam le, da se bo nekaj kon\u010dno premaknilo in bodo ljudje dojeli, da ni na\u0161ih in njihovih \u017ertev.\u00ab<br \/>&#8211; Mehmedalija Ali\u0107<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<\/strong><br \/> Hanna A. W. Slak (rojena leta 1975 v Var\u0161avi) je diplomirala iz filmske in televizijske re\u017eije na AGRFT v Ljubljani. Od leta 1997 se ukvarja s pisanjem scenarijev, re\u017eijo in monta\u017eo. Od leta 2007 \u017eivi in dela v Berlinu. Je avtorica ve\u010d mednarodno priznanih igranih, dokumentarnih in animiranih filmov, med drugim igranih celove\u010dercev <strong>Slepa pega<\/strong> (2002; nagrada za najbolj\u0161o re\u017eijo v Sofii ter nagrada ekumenske \u017eirije in Don Kihotova nagrada na festivalu Cottbus)) in <strong>Tea <\/strong>(2007; \u0161tiri nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma, vklju\u010dno z nagrado za najbolj\u0161i film). Kot monta\u017eerka sodeluje z berlinskimi eksperimentalnimi filmarji in dokumentaristi. Vez z domovino ohranja tudi s pisanjem za slovenske filmske publikacije in kot tekstopiska za eksperimentalno sonori\u010dno gledali\u0161\u010de Hanne Preuss, o katerega delovanju na Japonskem je nastal dokumentarni film <strong>SonoLog<\/strong> (2011). Je tudi soavtorica dveh celove\u010dernih igranih omnibusov, <strong>Desperado Tonic<\/strong> (2004) in <strong>Neke druge zgodbe <\/strong>(Neke druge pri\u010de, 2010); oba filma smo si lahko v preteklosti ogledali na rednem sporedu Kinodvora. <strong>Rudar<\/strong>, posnet po resni\u010dni zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Ali\u0107a in njegovi avtobiografiji <em>Nih\u010de, <\/em>je avtori\u010din tretji celove\u010derec v samostojni re\u017eiji.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbZ vesno za najbolj\u0161o re\u017eijo nagrajeni film je, tako kot zgodba, po kateri je posnet, pretresljiv, a vendarle tako elegantno zre\u017eiran, da ne zaide v nepotrebna moraliziranja ali opredeljevanja. \/\u2026\/ Leon Lu\u010dev, ki odigra naslovno vlogo, je bil o\u010ditno ve\u010d kot odli\u010dna izbira, \/\u2026\/ njegova dostojanstvena dr\u017ea in \u017ealostne o\u010di pa samo s pogledom povedo velik del zgodbe. Zgodba, ki stoji na njegovih ple\u010dih, lahko pa bi tudi padla, je zaradi njegove igre tako \u0161e bolj pretresljiva. Hanna W. Slak se ob\u010dutljive tematike, ki prese\u017ee zgolj delitev na partizane in domobrance, loteva predvsem prek intime in osebne zgodovine glavnega junaka, tragiko in naklju\u010dja pa ubla\u017ei z ob\u010dasnimi simpati\u010dnimi prizori \/\u2026\/. \/\u2026\/ <strong>Rudar<\/strong> je zgodba, ki je morala postati film, in sre\u010do ima, da se je je lotila Hanna W. Slak.\u00ab<em><br \/> <\/em>&#8211; Deja Crnovi\u0107, <em>Stop<\/em><\/p>\n<p>\u00bbOd vseh del, ki so se bolj ali manj neposredno dotaknila vpra\u0161anja povojnih pobojev, \u017ertev in eti\u010dne razse\u017enosti vpra\u0161anja, se je <strong>Rudarju<\/strong> morda \u0161e najbolj posre\u010deno uspelo izogniti dnevnopoliti\u010dnim manipulacijam. To pa zato, ker se je Hanna Slak premi\u0161ljeno fokusirala na zgodbo rudarja Alije in se pri tem raje kot za nadaljnje me\u0161anje blata v mo\u010dvirju notranjepoliti\u010dnih razprtij odlo\u010di za razkrivanje usode enega tistih pripadnikov slovenske dru\u017ebe, ki ga je sistem \u017ee takoj po osamosvojitvi odrinil na obrobje in ga posku\u0161al izpljuniti \u2013 a ker mu to ni uspelo, se je sistem zadovoljil z izbrisom. Na koncu pa se izka\u017ee, da je prav on, Alija, edini premogel dovolj poguma in odlo\u010dnosti, da pride do konca eni najbolj bole\u010dih zgodb slovenske povojne zgodovine. Hanna Slak \u010dudovito poka\u017ee, kako sistem posku\u0161a streti takega neupogljivega posameznika.\u00ab<br \/>&#8211; Denis Vali\u010d, <em>RA ARS<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZgodba o rudarju, ki je odkril eno najve\u010djih povojnih mno\u017ei\u010dnih grobi\u0161\u010d, je ve\u010dplastna in zaobjame skoraj preve\u010d tem, a deluje, ker je ves \u010das osredoto\u010dena na glavnega junaka in njegovo zgodbo. V njej so vzporednice med neidentificiranimi, a nikoli pozabljenimi trupli v Barbarinem rovu in tistimi v Srebrenici, kakor tudi grozljivost izbrisa in splo\u0161na gospodarska degradacija Zasavja. A v njej je tudi upanje in <strong>Rudar<\/strong> skozi odli\u010dno kamero ter \u0161e bolj\u0161o igro to tudi poka\u017ee.\u00ab<br \/>&#8211; Igor Harb, <em>Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Rudar v zapu\u0161\u010denem rudniku odkrije posmrtne ostanke tiso\u010dih \u017ertev iz \u010dasa po drugi svetovni vojni. Da bi jim omogo\u010dil dostojen pokop in s tem ohranil lastno \u010dlove\u010dnost, se zoperstavi zunanjemu svetu. Igrani film Hanne Slak je nastal po \u017eivljenjski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Ali\u0107a in njegovi avtobiografiji Nih\u010de.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":39607,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9529"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39607"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9529"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}