{"id":9527,"date":"2020-01-03T13:03:18","date_gmt":"2020-01-03T12:03:18","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/harakiri-smrt-samuraja\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:52","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:52","slug":"harakiri-smrt-samuraja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/harakiri-smrt-samuraja\/","title":{"rendered":"Harakiri: Smrt samuraja"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Skrivnostni samuraj Hanshiro prispe na gospodarjev dom, da bi napravil plemenit konec svojemu siroma\u0161nemu \u017eivljenju. Za obredni harakiri potrebuje dovoljenje svojega gospodarja. Da bi ga odvrnil, mu za\u010dne vodja klana pripovedovati tragi\u010dno zgodbo o mladeni\u010du Motomeju, ki se je nedavno pojavil na njegovem pragu z enako pro\u0161njo. Toda tudi samuraj ima svojo zgodbo. Zgodbo s sila nepri\u010dakovanim koncem.<\/p>\n

Samurajski ep japonskega \u017eanrskega velikana Takashija Miikeja (13 morilcev<\/strong>) je tiho veli\u010dastna meditacija o pomenu \u010dasti, ma\u0161\u010devanja in mo\u010di posameznika pod jarmom tradicije in oblasti. Sodobna predelava samurajske klasike Harakiri<\/strong> (Seppuku, 1962) Masakija Kobayashija v 3D tehniki.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPri tem filmu iz preteklosti, ki sem ga \u017eelel o\u017eiviti, je posebej zanimivo, da nam omogo\u010da na lastni ko\u017ei ob\u010dutiti univerzalno \u010dlove\u0161ko trpljenje, ki predstavlja samo sr\u017e filma Harakiri: Smrt samuraja<\/strong>. Sr\u017e, ki je onkraj \u010dasa, \u017eanrov in de\u017eel. \/\u2026\/ Pritegnila me je tema nespametnosti in tragi\u010dnosti \u010dloveka, ki si samega sebe ne zmore pravilno zamisliti v svetu jutri\u0161njega dne. Sam pomilujem glavni lik in njegovo tragedijo ter ob\u010dutim \u017ealost spri\u010do stiske drugega, ob kateri mi v o\u010di privrejo solze so\u010dutja. Toda gledalec, ki bo videl film, bo najbr\u017e iz njega razbral druga\u010dna sporo\u010dila, pa\u010d glede na svojo lastno realnost. Mislim, da mu re\u017eiser ne more ukrasti te svobode. \/\u2026\/ Ne \u010dutim nostalgije po starih japonskih filmih. \u010cutim ljubosumje \u2013 ker so imeli ustvarjalci in filmske ekipe teh filmov vse, kar so sodobni japonski filmarji izgubili. Imeli so energijo in strast, stare studie, ki so prekipevali od sanj, in ljudi, ki so te sanje uresni\u010devali, studie, ki so vlagali v \u010dlove\u0161ke vire \/\u2026\/.\u00ab
– Takashi Miike, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Takashi Miike (rojen leta 1960 v Osaki, Japonska) se je po re\u017eijskem debiju na za\u010detku 90. let prej\u0161njega stoletja nemudoma uveljavil kot eden najbolj divje plodovitih (do danes je podpisal ve\u010d kot 80 celove\u010dercev) in multi\u017eanrskih avtorjev sodobne japonske kinematografije. Miike, ki velja v prvi vrsti za prvaka japonske grozljivke (\u00bbJ-horror\u00ab) in \u00bbvelikega botra ultranasilnih filmov, ki vam zlezejo pod ko\u017eo\u00ab (Quentin Tarantino), je z eno nogo vselej vpet v velike studijske produkcije, z drugo pa v snemanje televizijskih in nizkoprora\u010dunskih video filmov. Z lahkoto in ve\u0161\u010de prehaja med mainstream produkcijo in kinematografijo ekstrema; njegov \u017eanrski razpon vklju\u010duje vesterne (Sukiyaki Western Django<\/strong>, 2007), kriminalke in akcije, sodobne in zgodovinske drame, celo muzikale in otro\u0161ke filme. Miikejeva akcijska dela o jakuzah zaznamuje zna\u010dilen \u010drni humor, njegove grozljivke prizori skrajnega in skrajno originalnega nasilja, njegove adaptacije mange ponorelo komi\u010den stripovski eksces, njegove samurajske epe umirjena, presunljiva vizualna poetika. Takoj\u0161nji renome kultnega in kontroverznega avtorja ter veliko mednarodno priznanje onkraj krogov \u017eanrskih ljubiteljev mu je najprej prinesla srhljivka Avdicija <\/strong>(\u00d4dishon, 1999), za katero je na rotterdamskem festivalu prejel nagrado Mednarodnega zdru\u017eenja filmskih kritikov FIPRESCI. Med re\u017eiserjevimi bolj razvpitimi deli gre omeniti vsaj \u0161e filme Morilec Ichi <\/strong>(Koroshiya 1, 2001), Obiskovalec Q<\/strong> (Bizita Q, 2001), ki smo ga lahko leta 2005 pri nas videli tudi v redni distribuciji, in Izo<\/strong> (2004). Samurajski zgodovinski film 13 morilcev <\/strong>(J\u00fbsan-nin no shikaku) je bil leta 2010 prikazan v tekmovalnem programu bene\u0161kega festivala. V uradni selekciji festivala v Cannesu je bil leto kasneje prikazan film Harakiri: Smrt samuraja<\/strong>, leta 2013 pa tudi re\u017eiserjev triler Slamnati \u0161\u010dit <\/strong>(Wara no tate, 2013), ki smo si ga lahko ogledali v okviru festivala Liffe. Na leto\u0161njem canskem festivalu je bil zunaj konkurence predvajan Miikejev najnovej\u0161i samurajski film Mugen no j\u00fbnin<\/strong> (2017).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ \u010disto mogo\u010de Miikejev najbolj\u0161i film doslej, potrpe\u017eljivo po\u010dasna in zlove\u0161\u010da epska zgodba, ki vztrajno trga kraste z ran plemenite samurajske mitologije. Miike v ponovni priredbi romana Yasuhika Takiguchija (Masaki Kobayashi je po njem posnel mednarodno uspe\u0161nico leta 1962) zakoraka v zlosluten \u0161ogunski teritorij Mizoguchija in Kurosawe z mojstrsko odlo\u010dnostjo; arhitektura narekuje kompozicijo in ikonografija govori sama zase. \/\u2026\/ Miikejeva razli\u010dica prina\u0161a hkrati melodramsko poglobitev in srhljivo stopnjevanje Kobayashijevega odli\u010dnega izvirnika. In \u010de bo uglajenost tega filma morda razo\u010darala Miikejeve krvo\u017eeljne privr\u017eence, bo zagotovo nasitil bolj klasi\u010dne filmske sladokusce.\u00ab
– Michael Atkinson, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbNeskon\u010dno plodoviti Takashi Miike se vra\u010da z veli\u010dastno odigrano tragedijo o ma\u0161\u010devalcu. \/\u2026\/ Film \/\u2026\/ razkrinka ledeno hinav\u0161\u010dino in hlap\u010devsko \u010da\u0161\u010denje mo\u010di, ki ti\u010dita v jedru samurajskega kodeksa. Ima vse poteze filmske klasike \/\u2026\/.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbOd filma z [mednarodnim] naslovom Harakiri: Smrt samuraja <\/strong>bi lahko upravi\u010deno pri\u010dakovali orgijo nasilja, zlasti ker ga je re\u017eiral Takashi Miike \/\u2026\/. Toda razpolo\u017eenje tega marljivega \u017eanrskega vsejeda je tokrat spokojno, celo klasi\u010dno. Film je prej ganljiv kot \u0161okanten, razvija se po\u010dasi, z eleganco, in njegovi redki prizori prelivanja krvi niso kri\u010de\u010de senzacionalni, pa\u010d pa \u010dustveno siloviti.\u00ab
– A. O. Scott, The New York Times <\/em><\/p>\n

\u00bbMiike med spretnim prepletanjem dveh vzporednih zgodb, \u010dudovite fotografije in globokega so\u010dutja razkrije nasprotje med ritualno ‘\u010dastjo’ in resni\u010dno \u010dastivrednostjo, medtem ko se revni, a plemeniti oprode postavijo po robu mogo\u010dnim plemi\u010dem, zavitim v vato tradicije in napuha.\u00ab
– Elizabeth Weitzman, New York Daily News<\/em><\/p>\n

\u00bbKar najbolj odlikuje novo adaptacijo, je njena izjemna uporaba 3D tehnike: Miike izrabi notranje hibe formata v svojo korist, zlasti njegovo nagnjenost k mra\u010dni sliki, in nas tako popolnoma potopi v svet, ki je pre\u017eet z moralno in eti\u010dno gnilobo.\u00ab
– Keith Uhlich, Time Out New York<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Samurajski ep japonskega \u017eanrskega velikana Takashija Miikeja (13 morilcev) je tiho veli\u010dastna meditacija o pomenu \u010dasti, ma\u0161\u010devanja in mo\u010di posameznika pod jarmom tradicije in oblasti. Sodobna predelava samurajske klasike Harakiri (Seppuku, 1962) Masakija Kobayashija v 3D tehniki.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":144300,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9527"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/144300"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9527"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}