{"id":9525,"date":"2020-01-03T13:13:47","date_gmt":"2020-01-03T12:13:47","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/kvadrat\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:52","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:52","slug":"kvadrat","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kvadrat\/","title":{"rendered":"Kvadrat"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Christian je lo\u010denec, predani o\u010de dveh h\u010dera in cenjen kustos muzeja sodobne umetnosti. Je tudi eden tistih, ki vozijo elektri\u010dne avtomobile in podpirajo dobrodelnost. Ukvarja se s pripravo umetni\u0161ke instalacije Kvadrat, katere namen je spodbuditi obiskovalca k altruizmu in ga opomniti na odgovornost do so\u010dloveka. Toda v\u010dasih je te\u017eko \u017eiveti v skladu z lastnimi ideali. Ko Christianu ukradejo mobilni telefon, njegov domi\u0161ljavi odziv spro\u017ei plaz nepri\u010dakovanih situacij.<\/p>\n<p>Provokativna satira \u0161vedskega re\u017eiserja Rubena \u00d6stlunda (<strong>Vi\u0161ja sila<\/strong>)<strong> <\/strong>preiskuje stanje zaupanja v dru\u017ebi, ki jo zaznamujeta nara\u0161\u010dajo\u010di individualizem in razkroj dru\u017ebene empatije. Zlata palma v Cannesu in nagrade Evropske filmske akademije za najbolj\u0161i film, komedijo, re\u017eijo, scenarij, igralca in scenografijo.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbTako kot <strong>Vi\u0161ja sila <\/strong>je <strong>Kvadrat<\/strong> me\u0161anica drame in satire. \u017delel sem posneti eleganten film z uporabo vizualnih in retori\u010dnih sredstev, ki bi gledalca izzvala in zabavala. Tematsko se film dotakne vpra\u0161anj odgovornosti in zaupanja, bogastva in rev\u0161\u010dine, mo\u010di in nemo\u010di, vse ve\u010djega poudarka na posamezniku nasproti upadajo\u010di veri v skupnost in nezaupanju do oblasti v umetnosti in medijih. \/\u2026\/ Celo na \u0160vedskem, v neko\u010d najbolj egalitarni dru\u017ebi na svetu, sta porast brezposelnosti in strah pred izgubo statusa privedla do vse ve\u010djega nezaupanja do ljudi in dru\u017ebe na splo\u0161no. Prevladujo\u010d ob\u010dutek politi\u010dne nemo\u010di je spodkopal na\u0161e zaupanje v oblast in nas prisilil, da se vse bolj umikamo vase. Toda mar ho\u010demo, da se na\u0161e dru\u017ebe razvijajo v to smer? Med raziskavo za svoj film <strong>Igra<\/strong>, v katerem sem opisal nasilne rope med otroki, sem ve\u010dkrat naletel na \u010dlovekovo nezmo\u017enost pomagati mimoido\u010demu v javnem prostoru. Dejanski ropi, ki so bili podlaga za film, so se zgodili sredi belega dne v mirnem G\u00f6teborgu, v nakupovalnih sredi\u0161\u010dih, na tramvajih in mestnih trgih. \u010ceprav so se dogodki odvijali v njihovi neposredni bli\u017eini, odrasli nanje niso reagirali. Nezmo\u017enost pomagati ob prisotnosti drugih ljudi socialni psihologi imenujejo &#8216;u\u010dinek&#8217; ali &#8216;apatija o\u010dividca&#8217;. Poskusi ka\u017eejo, da je verjetnost pomo\u010di obratno sorazmerna s \u0161tevilom o\u010dividcev, kar je posledica &#8216;razpr\u0161ene odgovornosti&#8217; v ve\u010djih skupinah. \/\u2026\/ V 50. letih, ko je bil moj o\u010de otrok, je bil v zahodni dru\u017ebi o\u010ditno \u0161e vedno \u017eiv nekak\u0161en ob\u010dutek vzajemne odgovornosti. Pravil mi je, kako so mu star\u0161i dovolili, da se je pri \u0161estih letih igral v centru Stockholma. Okoli vratu so mu preprosto privezali listi\u010d z doma\u010dim naslovom, \u010de bi se slu\u010dajno izgubil. To nas opomni, da so imeli ljudje druge odrasle v tistem \u010dasu za vredne zaupanja, za \u010dlane skupnosti, ki bi otroku v nuji prisko\u010dili na pomo\u010d. Dana\u0161nje vzdu\u0161je v dru\u017ebi nikakor ne prispeva k pove\u010devanju skupinske kohezije ali zaupanja; danes druge odrasle pogosteje vidimo kot gro\u017enjo na\u0161im otrokom. Na podlagi teh misli sva s Kallejem Bomanom razvila idejo <strong>Kvadrata<\/strong>, umetni\u0161kega projekta, ki preiskuje stanje zaupanja v dru\u017ebi in izpostavlja potrebo po ponovni oceni na\u0161ih trenutnih dru\u017ebenih vrednot. \/\u2026\/ <strong>Kvadrat <\/strong>se sku\u0161a tega urgentnega vpra\u0161anja lotiti na lahkoten, absurden na\u010din. O\u010ditno la\u017eni YouTube video, ki ga za promocijo moralnega sporo\u010dila razstave posnamejo PR specialisti, ilustrira, kako velik vpliv imajo mediji na na\u0161 pogled na svet in njegovo napa\u010dno razumevanje. Analiza u\u010dinkov medijev je zame nujna, saj sem prepri\u010dan, da so gibljive slike najbolj silovita izrazna sredstva, kar smo jih kdaj imeli. In potemtakem so tudi najbolj nevarna. Toda obenem nam lahko film ponudi neprimerljiv vpogled v svet: toliko je stvari, ki jih sami nismo nikoli dejansko naredili, pa smo jih v mislih vseeno do\u017eiveli po zaslugi filmov. Filmi lahko na primer spodbudijo na\u0161 kriti\u010dni razmislek o dru\u017ebenih konvencijah in tistih re\u010deh, ki jih imamo za samoumevne.\u00ab<br \/> &#8211; Ruben \u00d6stlund, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/> \u0160vedski re\u017eiser Ruben \u00d6stlund (1974, Styrs\u00f6) se je uveljavil kot eden najbolj samosvojih in drznih skandinavskih filmskih ustvarjalcev novega tiso\u010dletja. Je neusmiljen raziskovalec \u010dlove\u0161kega vedenja, znan po pikrem humorju, dolgih posnetkih, pa tudi u\u010dinkoviti uporabi ra\u010dunalni\u0161kih programov za obdelavo slik. Kariero je za\u010del v devetdesetih letih z amaterskimi smu\u010darskimi filmi, zadnje desetletje pa pobira nagrade na najpomembnej\u0161ih svetovnih festivalih. Za svoj celove\u010derni debi <strong>Kitarski mongoloid<\/strong> (Gitarrmongot, 2004) je prejel nagrado FIPRESCI v Moskvi, mednarodno priznanje pa mu je prinesel drugi celove\u010derec <strong>Nenamerno<\/strong> (De ofrivilliga, 2008), premierno prikazan v canskem sklopu Posebni pogled. Dve leti kasneje je bil za kratki film <strong>Incident pred banko<\/strong> (H\u00e4ndelse vid bank, 2009) nagrajen z berlinskim zlatim medvedom, za svoj tretji celove\u010derec <strong>Igra<\/strong> (Play, 2011) pa je prejel nagrado coup de coeur v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev, nominacijo za nagrado LUX in najvi\u0161je skandinavsko priznanje, nagrado Nordijskega sveta. Vse omenjene filme smo si lahko leta 2014 ogledali v sekciji Posve\u010deno Ljubljanskega filmskega festivala. Na Kinodvorovem rednem sporedu pa smo nazadnje videli \u00d6stlundov celove\u010derec<strong> Vi\u0161ja sila<\/strong> (Turist \/ Force Majeure, 2014), v katerem se z zna\u010dilno neprizanesljivim humorjem loti vloge mo\u0161kega v sodobni dru\u017eini. Film je prejel veliko nagrado \u017eirije v canskem sklopu Posebni pogled in postal \u017ee tretji od avtorjevih petih celove\u010dercev, ki so bili izbrani kot uradni \u0161vedski kandidati za tujejezi\u010dnega oskarja. Najnovej\u0161i <strong>Kvadrat <\/strong>je z leto\u0161njega festivala v Cannesu odnesel \u0161e zlato palmo za najbolj\u0161i film.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbPri\u010dne se s spektakularno duhovito zafrkancijo na temo puhlosti galerijskih kustosov, konceptualne umetnosti in pompozne izpraznjenosti sodobne PR-ma\u0161inerije ter nadaljuje z obdelavo relevantnih aktualnih vpra\u0161anj, od vse ve\u010dje razslojenosti (skandinavske) dru\u017ebe, vloge privilegiranega posameznika, pomanjkanja solidarnosti do (ne)zaupanja v so\u010dloveka. \/\u2026\/ \u00d6stlund je velemojster minimalisti\u010dne situacijske komike, re\u017eiser, ki vsakemu prizoru pusti, da zadiha in da (v praviloma dolgih kadrih) razvije avtenti\u010dno med\u010dlove\u0161ko interakcijo. Stranski efekt tovrstnega principa so dolgi, mestoma neenotni in dramsko razpr\u0161eni filmi, ki pa vrejo od provokativne nekonvencionalnosti in teatra absurda. <strong>Kvadrat<\/strong> bo brez dvoma eden najbolj markantnih filmov leta.\u00ab<br \/>&#8211; Simon Popek, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbBesedo &#8216;suspenz&#8217; navadno povezujemo s trilerji, akcijo in smrtonosnim nasiljem. Toda kaj \u010de ste sijajen re\u017eiser, ki sku\u0161a diagnosticirati razra\u0161\u010dajo\u010do se ljudomrznost na\u0161e dru\u017ebe, in znate to mojstrsko narediti prav s srhljivo-igrivimi sredstvi suspenza? Potem ste \u0161vedski re\u017eiser Ruben \u00d6stlund, avtor opevane dru\u017einsko-psiholo\u0161ke pasijonske igre <strong>Vi\u0161ja sila <\/strong>(2014) in po novem <strong>Kvadrata<\/strong>, ki je do\u017eivel premiero nocoj v Cannesu. \u00d6stlund ustvarja suspenz na tradicionalen na\u010din; skozi prizore, ob katerih se na trnih spra\u0161ujemo, le kaj za boga se bo zdaj zgodilo? Toda hkrati ustvarja suspenz na povsem nov na\u010din; tako da prostor med ljudmi spremeni v alarmantno eksistencialno boji\u0161\u010de. Je kot Hitchcock, pre\u017eet z duhom Bergmanovega srednjega obdobja.\u00ab<br \/>&#8211; Owen Gleiberman, <em>Variety<\/em><em><\/em><\/p>\n<p>\u00bbKralj nelagodnih konfrontacij, veliki mogul \u017eiv\u010dnega smeha \u2013 \u010de je Ruben \u00d6stlund na ta naziva pretendiral \u017ee s sijajno katastrofi\u010dno <strong>Vi\u0161jo silo<\/strong>, ga zdaj dokon\u010dno ustoli\u010di film <strong>Kvadrat<\/strong>, nabrita in \u017ego\u010da kritika, ki uporablja \u0161aljivost kot mu\u010dilno sredstvo. <strong>Kvadrat<\/strong>, v katerem \u00d6stlund svoje slikarsko platno razgrne onkraj dru\u017einske dinamike prej\u0161njega filma \/\u2026\/, prinese na desetine prizorov, ki so kot do popolnosti prefinjene in zbadljive kratke zgodbe, tako da film prej spominja na zbirko vinjet kot na celove\u010derec. In vendar \/\u2026\/ njegova neusmiljena senzibiliteta ponuja nenehno, mra\u010dno naslado \u2013 a v tej ti\u010di provokacija. Kot pravi pridigarski pregovor, ki je tako priljubljen pri u\u010diteljih: vsaki\u010d, ko na nekoga poka\u017ee\u0161 s prstom, trije prsti ka\u017eejo nate. In tar\u010da najbolj zajedljivih \u0161al tega filma smo pogosto mi sami. Smejte se in ka\u017eite s prstom, kolikor vas je volja. Toda pazite se, <strong>Kvadrat <\/strong>je bumerang \u0161kodo\u017eeljnosti.\u00ab<br \/>&#8211; Jessica Kiang, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u00d6stlundova razse\u017ena in drzno nadrealisti\u010dna satira <strong>Kvadrat <\/strong>spremeni muzej sodobne umetnosti v mestno dr\u017eavico bizarne, disfunkcionalne in ballardovske tujosti. To je prostor, kjer ob\u010dutki krivde enega pomembne\u017ea oku\u017eijo vso dru\u017ebo s po\u010dasi kipe\u010dim \u017eiv\u010dnim zlomom, ki ga hkrati pod\u017eiga in prikriva umi\u0161ljena vera v estetski nekonformizem in provokativen umetni\u0161ki performans. Film prina\u0161a trenutke osupljivo \u010duda\u0161kega in nezasli\u0161anega spektakla ter \u010diste, dih jemajo\u010de bizarnosti. \/\u2026\/ <strong>Kvadrat <\/strong>morda ne poseduje izostrene jasnosti \u00d6stlundovega prej\u0161njega filma <strong>Vi\u0161ja sila<\/strong>. Toda odlo\u010den je, da vas osupne. In to mu tudi uspe.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPri nenehno razvijajo\u010dem se stilu Rubena \u00d6stlunda kot re\u017eiserja in dru\u017ebenega komentatorja je morda najbolj impresiven njegov vzgib, da obogati sleherni prizor z mnogoterimi toni in odtenki, ki se raztezajo vzdol\u017e resno-komi\u010dnega spektra. Je kot virtuozni kuharski mojster, ki ga \u017eene sla po eksperimentiranju z vse bolj divjimi kombinacijami sestavin in za\u010dimb \/\u2026\/.\u00ab<br \/>&#8211; Todd McCarthy, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ <strong>Kvadrat <\/strong>najbolj blesti, ko po\u010dne dve od ne\u0161tetih nalog, ki si jih zastavi. Prvi\u010d, ko uporabi mestni muzej sodobne umetnosti \u2013 ki sta si ga \u00d6stlund in arhitekt Gert Wing\u00e5rdh zamislila kot modernisti\u010dni prostor, vsajen v tkivo Kraljeve pala\u010de v Stockholmu \u2013, da bi na komi\u010den in hkrati resen na\u010din testiral, kako se ljudje odzivamo v odnosu do umetnosti, mo\u010di in drug do drugega. In drugi\u010d, ko za\u010drta kolaps nadutega, uglajenega esteta, ki je postal podjetne\u017e in politik in \u010digar postopni propad se za\u010dne v trenutku, ko ho\u010de svoj ma\u010disti\u010dni ego spustiti z vajeti. Nepopolni briljantnosti navkljub ponuja <strong>Kvadrat <\/strong>izvirno, telesno, nelagodno in esencialno gledalsko izku\u0161njo.\u00ab<br \/>&#8211; Lee Marshall, <em>Screen Daily <\/em><\/p>\n<p>\u00bbKljub vsem velikim re\u017eiserskim imenom, ki nam jih razni kadri <strong>Kvadrata<\/strong> kli\u010dejo v spomin, je v me\u0161anici neprijetnih dialogov, preizku\u0161anja med\u010dlove\u0161kih razmerij mo\u010di in dru\u017ebeno zgovornih nevsakdanjih trivialnih prizorov nekaj izrazito \u00d6stlundovega. Tam, kjer bodo nekateri videli bur\u017eujsko praznost in srednjerazredno la\u017enost filma, drugi tako vidimo ikonoklasti\u010dno drznost in auteursko dovr\u0161enost. <strong>Kvadrat<\/strong> je po vsem tem \u0161e vedno te\u017eko preprosto opisati, oceniti ali si o njem sploh ustvariti koherentno mnenje, a se je te\u017eko znebiti ob\u010dutka, da \u010dlovek po njegovem ogledu iz kina pride vsaj malce spremenjen. Tudi \u010de imate to jesen \u010das le za en film, vam ne bo \u017eal, \u010de vstopite v <strong>Kvadrat<\/strong>.\u00ab<br \/>&#8211; Jernej Trebe\u017enik, <em>Radio \u0160tudent<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Kvadrat<\/strong> je brez dvoma odli\u010den film. Je film, ki odpira vpra\u0161anja in ki svoje ob\u010dinstvo izzove in povabi k razmisleku. Je skratka film, ki kot vsi \u00d6stlundovi doslej, ostane v spominu. Vsaj dokler se re\u017eiserjevemu opusu ne pridru\u017eijo \u0161e novi filmi, pa bi bila morda lahko njegova bistvena vloga prav v tem, da bi morda, predvsem prihodnje navdu\u0161ence nad \u00d6stlundovim delom, povabil tudi k ogledu njegovih drugih filmov.\u00ab<br \/>&#8211; Tina Poglajen, <em>RA ARS<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce bi <strong>Tonija Erdmanna<\/strong>, pomo\u010denega v njegovo h\u010derko, vrgli v Anderssonov film<strong> Golob je sedel na strehi in razmi\u0161ljal o \u017eivljenju<\/strong>, bi dobili <strong>Kvadrat<\/strong> \/\u2026\/. \/\u2026\/ \u00a0In Ostlundov <strong>Kvadrat<\/strong>, leto\u0161nji dobitnik zlate palme v Cannesu, je obe\u0161enja\u0161ki katalog liberalnega blefa, grotesknih tableaujev sodobnega liberalnega razreda &#8211; njegove \u010dredne pretencioznosti, njegove viralne samozadovoljnosti, njegove prikrite nestrpnosti, njegovih fobij in paranoj (\u010digav je po seksu kondom?), njegove postmoderne vere v emancipacijsko upravi\u010denost svojih predsodkov in njegovega u\u017eivanja v dru\u017ebeni hierarhiji, ki ga lepo dopolni neonski napis <em>You Have Nothing<\/em>, \u0161e ena konceptualna umetnina v tem muzeju.\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Kvadrat<\/strong> \u0161vedskega scenarista in re\u017eiserja Rubena \u00d6stlunda je satiri\u010dna drama, ki pametno niza vpra\u0161anja o odgovornosti, zlaganosti, politi\u010dni korektnosti, morali in samov\u0161e\u010dnosti dobro preskrbljenega dru\u017ebenega sloja. Film obravnava ta vpra\u0161anja skozi prizmo sodobne konceptualne umetnosti in hkrati prevpra\u0161uje njen pomen.\u00ab<br \/>&#8211; Jo\u017eica Grgi\u010d, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIn ravno v tem je \u00d6stlund najbolj genialen. Namre\u010d, tako vztrajno seka ritem svoje pripovedi o odtujenosti sodobnega sveta, da jo s tem kve\u010djemu le \u0161e oplemeniti. Dolge sekvence v njegovem filmu pa nas opozarjajo, da nas sama neu\u010dakanost in potencialno pri\u010dakovanje nekega razpleta lahko usodno prikraj\u0161ata za dragocenost neposredne filmske izku\u0161nje, ki se nam zaradi neizbe\u017ene \u017eelje po iskanju nekega \u010dim hitreje obelodanjenega smisla ali celo vnaprej za\u010drtanega jasnega cilja, vselej seveda tudi vztrajno izmika. <strong>Kvadrat<\/strong> je tako film za vse filmske zanesenjake, ki si upate sami sebe \u0161e vedno ob\u010dasno tudi presenetiti. Tudi za ceno premika iz lastne cone udobja.\u00ab<br \/>&#8211; \u017diga \u010camernik, <em>Dom\u017ealski slamnik<\/em><\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Projekt Kvadrat je najprej za\u017eivel kot istoimenska umetni\u0161ka instalacija, ki sta jo re\u017eiser Ruben \u00d6stlund ter producent in profesor filma Kalle Boman spomladi 2015 postavila v muzeju oblikovanja Vandalorum v V\u00e4rnamu na jugu \u0160vedske. Razstava v Varn\u00e4mu je eksperimentirala z idejo, da je dru\u017ebena harmonija odvisna od preproste odlo\u010ditve, ki jo vsak dan sprejme sleherni posameznik: bodisi ljudem zaupam ali jim ne zaupam. Obiskovalci muzeja so morali izbrati med dvojimi vrati: leva so pomenila zaupanje, desna nezaupanje. Ve\u010dina je izbrala leva vrata, ko pa so jih nato prosili, naj svoje telefone in denarnice odlo\u017eijo na tla razstavnega prostora, so se obotavljali.<\/p>\n<p>Kvadrat je nato postal stalna instalacija na osrednjem trgu mesta V\u00e4rnamo. Zami\u0161ljen je kot prostor humanitarnih vrednot, utemeljen na etiki recipro\u010dnosti, in nalaga vsakemu, ki se nahaja v njegovem obmo\u010dju, da ponudi pomo\u010d mimoido\u010demu, ki jo potrebuje. Namera avtorjev je bila postaviti tovrstno dobrodelno zaveti\u0161\u010de \u2013 fizi\u010dni kvadrat sredi mestnega trga \u2013 na trgih vseh \u0161vedskih mest. Po uspehu v V\u00e4rnamu so podoben kvadrat ob prisotnosti kraljeve dru\u017eine postavili tudi v norve\u0161kem Grimstadu. Kvadrat v V\u00e4rnamu, katerega namen je bilo spodbujanje altruizma in zaupanja, je kmalu za\u017eivel svoje \u017eivljenje: postal je priljubljeno shajali\u0161\u010de za mlade, koncertno in protestno prizori\u0161\u010de ter prostor, kjer snubci zapro\u0161ajo bodo\u010de neveste.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Provokativna satira \u0161vedskega re\u017eiserja Rubena \u00d6stlunda (Vi\u0161ja sila) preiskuje stanje zaupanja v dru\u017ebi, ki jo zaznamujeta nara\u0161\u010dajo\u010di individualizem in razkroj dru\u017ebene empatije. Zlata palma v Cannesu in nagrade Evropske filmske akademije za najbolj\u0161i film, komedijo, re\u017eijo, scenarij, igralca in scenografijo. Nominacija za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":36684,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9525"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/36684"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9525"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}