{"id":9523,"date":"2020-01-03T13:05:05","date_gmt":"2020-01-03T12:05:05","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/clovek-delfin\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:52","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:52","slug":"clovek-delfin","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/clovek-delfin\/","title":{"rendered":"\u010clovek delfin"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Jacques Mayol je bil prvi potaplja\u010d, ki se je z enim samim vdihom spustil sto metrov globoko. Bil je \u0161portnik, filozof in pustolovec, ki je potoval po vsem svetu in \u0161iril zavedanje o \u010dlovekovi duhovni povezanosti z morjem in delfini. Ob pripovedi Jean-Marca Barra, igralca, ki je Mayola upodobil v filmu Velika modrina<\/strong>, odpotujemo v ZDA, na Japonsko, v Italijo, Francijo, Gr\u010dijo in na Bahame, kjer sre\u010damo Mayolove najbli\u017eje prijatelje in sorodnike ter vodilne svetovne potaplja\u010de na dah. Film ob pomo\u010di redkega arhivskega gradiva, intimnih pri\u010devanj in osupljivih podvodnih posnetkov naslika portret mo\u017ea, ki je preizku\u0161al meje lastnega telesa v upanju, da bo ponovno na\u0161el \u010dlovekovo izgubljeno vez z naravo in njegovim notranjim jazom.<\/p>\n

Dokumentarec o \u017eivljenju in zapu\u0161\u010dini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina<\/strong>.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Jacques Mayol se je rodil francoskim star\u0161em leta 1927 v \u0160anghaju. Za potapljanje se je navdu\u0161il kot otrok na dru\u017einskih po\u010ditnicah na Japonskem. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je z dru\u017eino vrnil v Francijo. Po vojni je ve\u010d let potoval, nato pa se poro\u010dil in naselil v Miamiju, kjer je delal z delfini v tamkaj\u0161njem Seaquariumu. V Indiji in na Japonskem se je u\u010dil joge in zen meditacije ter ju za\u010del vklju\u010devati v potapljanje. Leta 1976 se je brez pripomo\u010dkov za dihanje potopil rekordnih sto metrov. \u0160ir\u0161a javnost ga je spoznala v poznih osemdesetih s filmom Luca Bessona Velika modrina <\/strong>(Le grand bleu), fikcionalizirano pripovedjo o njegovem rivalstvu z italijanskim potaplja\u010dem Enzom Maiorco. Mayol se je pod film podpisal kot eden soscenaristov, vendar se je kasneje od njega distanciral. Umrl je leta 2001 na Elbi. Njegova knjiga Homo Delphinus <\/em>velja za biblijo prostega potapljanja.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilm se ukvarja s temeljnimi vpra\u0161anji \u010dlove\u0161kega bivanja. Smrt, omejitve telesa, vrnitev k materi naravi, pasti osebnih ambicij in slave, iskanje ravnovesja med telesom in du\u0161o s pomo\u010djo meditacije: to so prevladujo\u010de teme Mayolovega \u017eivljenja, ki poganjajo filmsko pripoved. Film \u010clovek delfin<\/strong> posku\u0161a z gledalcem vzpostaviti stik preko \u010dutov in \u010dustev. Za Mayola je bil vsak potop poskus, da bi uskladil duh in telo. Gledalci to izku\u0161njo delimo z njim: spustimo se v globino, kjer je vse \u010drno, negibno, zastra\u0161ujo\u010de, a tudi spokojno, potem pa se vrnemo k oslepljujo\u010di svetlobi povr\u0161ja. To senzori\u010dno potovanje pri\u010darajo sodobni podvodni posnetki najbolj\u0161ih svetovnih potaplja\u010dev, medtem ko odkrivamo, kaj se v veliki globini zgodi s \u010dlovekovim telesom in umom. Skupaj s prelepimi kraji, ki so Mayola zaznamovali skozi vse \u017eivljenje \u2013 Bahami, Elba, obala Tateyame na Japonskem, egejski otoki \u2013 odkrivamo tudi edinstveno teksturo redkih 16-milimetrskih filmov, na katere so pionirski povojni snemalci zabele\u017eili Mayolovo zgodbo.\u00ab
– Lefteris Charitos<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Lefteris Charitos je \u0161tudiral na Royal College of Arts v Londonu. Zre\u017eiral je nekaj uspe\u0161nih igranih in dokumentarnih serij za gr\u0161ko televizijo, \u010clovek delfin<\/strong> pa je njegov prvi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbMayol je v nekem smislu dosegel skladje s svetom, zopet z ekstremnim zadr\u017eevanjem sape. \/\u2026\/ Tako lahko Charitosov dokumentarec gledamo na dva na\u010dina (re\u017eiser nikakor ne izklju\u010di ne enega ne drugega). Ali kot upodobitev odlo\u010dne in dosledne osebnosti, ki je nazorom o poenotenju \u010dloveka z naravnim svetom sledila do najradikalnej\u0161ega sklepa. Ali kot upodobitev globoko ranjene osebnosti, ki je neki neizrekljivi bole\u010dini po dolgem sosledju neuspe\u0161nih pobegov vendarle u\u0161la skozi edini preostali izhod.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dokumentarec o \u017eivljenju in zapu\u0161\u010dini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":32422,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9523"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32422"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9523"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}