{"id":9513,"date":"2020-01-03T13:13:47","date_gmt":"2020-01-03T12:13:47","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/frantz\/"},"modified":"2021-04-08T08:56:00","modified_gmt":"2021-04-08T06:56:00","slug":"frantz","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/frantz\/","title":{"rendered":"Frantz"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nV malem nem\u0161kem mestecu, nemudoma po koncu prve svetovne vojne, mlada \u017eenska ob grobu vsak dan objokuje smrt zaro\u010denca, ki je padel v Franciji. Nekega dne njeno tiho \u017ealovanje zmoti prihod neznanca, ki polaga cvetje na Frantzev grob. Izka\u017ee se, da je mo\u017e Francoz. Mladeni\u010da sta se pred vojno spoznala v Parizu ter v skupni ljubezni do glasbe in slikarstva postala tesna prijatelja. Tako vsaj pravi skrivnostni Adrien.<\/p>\n

Fran\u00e7ois Ozon (Nova prijateljica<\/strong>, Gospodinja<\/strong>) je v svobodni priredbi filma Ernsta Lubitscha posnel pretanjeno zgodbo o \u017ealovanju, ljubezni, spominu in spravi, ki poka\u017ee, da je lo\u010dnica med la\u017ejo in resnico vse prej kot \u010drno-bela.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbV \u010dasu, obsedenem z resnico in transparentnostjo, sem hotel posneti film o la\u017eeh. Kot \u0161tudent in ob\u010dudovalec \u00c9rica Rohmerja sem v la\u017eeh vselej videl razburljivo snov za pripovedovanje zgodb in ustvarjanje filmov. Tako sem tuhtal in premleval, ko mi je prijatelj povedal za neko dramo, ki jo je takoj po prvi svetovni vojni napisal Maurice Rostand. Med raziskovanjem sem spoznal, da je filmsko priredbo \u017ee leta 1932 posnel Ernst Lubitsch, v filmu z naslovom Broken Lullaby<\/strong>. Moja prva reakcija je bila, da idejo zavr\u017eem. Le kako naj bi nadkrilil Lubitscha?! A ko sem videl njegov film, mi je dal nov zagon. Tako kot gledali\u0161ka igra je tudi Lubitschev film posnet iz perspektive mladega Francoza, jaz pa sem hotel zavzeti gledi\u0161\u010de mlade \u017eenske, ki tako kot gledalec ne ve, zakaj Francoz \u017ealuje ob grobu njenega zaro\u010denca. V drami in Lubitschevem filmu spoznamo njegovo skrivnost \u017ee na samem za\u010detku, po dolgem prizoru spovedi. Mene pa je bolj kot ob\u010dutek krivde zanimala la\u017e. Lubitschev film je \u010dudovit in sijajno ga je gledati skozi prizmo pacifisti\u010dnega, idealisti\u010dnega konteksta povojnega obdobja. V film sem vklju\u010dil \u0161tevilne njegove prizore. Gre za Lubitschev najmanj poznan film in edino re\u017eiserjevo dramo, ki pa je pri gledalcih do\u017eivela polom. Njegova re\u017eija je kot vselej ob\u010dudovanja vredna in skrajno inventivna. Toda to je film ameri\u0161kega re\u017eiserja nem\u0161kega porekla, ki ni vedel, da za obzorjem \u017ee preti druga svetovna vojna. Posnel je optimisti\u010den film o spravi. Prva svetovna vojna je bila tako huda morija, da so \u0161tevilni politiki in umetniki v Franciji in Nem\u010diji glasno pozivali k pacifizmu: ‘Nikoli ve\u010d!’ Kot Francoz, ki ni osebno izkusil nobene teh vojn, pa sem k snovi seveda pristopil druga\u010de.\u00ab
\n– Fran\u00e7ois Ozon, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\nFran\u00e7ois Ozon (1967, Pariz) je diplomiral iz filmske re\u017eije na sloviti pari\u0161ki filmski \u0161oli La F\u00e9mis. Sprva je snemal kratke in dokumentarne filme, leta 1998 pa se je s celove\u010dernim prvencem Sitcom<\/strong> uvrstil na program festivala v Cannesu. Film razume kot kompleksno in zahtevno umetnost, s svojimi zgodbami pa vztrajno in pogumno kuka v skrivne koti\u010dke \u010dlove\u0161ke psihologije, ki jih na velikem platnu sicer ne vidimo pogosto. Redka kombinacija humorja, rahlo\u010dutnosti in psiholo\u0161kega vpogleda mu je kmalu prinesla mednarodno slavo ter ga uveljavila kot enega najbolj drznih in izvirnih francoskih re\u017eiserjev, ki mu niso tuje ob\u010dutljive tematike, npr. incest, umor, seksualnost, samomor in sadomazohizem, pa tudi poigravanje z razli\u010dnimi \u017eanri \u2013 psiholo\u0161ko dramo, komedijo, dru\u017einsko dramo, kriminalko, grozljivko in pravljico. V Sloveniji smo si na velikih platnih lahko ogledali njegovo tragikomedijo Hladne kaplje na vro\u010de kamne <\/strong>(Gouttes d’eau sur pierres br\u00fblantes<\/strong>, 2000), muzikal 8 \u017eensk<\/strong> (8 femmes<\/strong>, 2002), kriminalko Bazen <\/strong>(Swimming Pool, 2003),<\/strong> duhovit in dramati\u010den eksces magi\u010dnega realizma Ricky <\/strong>(2009)<\/strong>, bulvarsko komedijo s Catherine Deneuve in G\u00e9rardom Depardieujem Gospodinja<\/strong> (Potiche<\/strong>, 2010), diaboli\u010dno komedijo o \u010darih in sku\u0161njavah pripovedovanja zgodb V hi\u0161i<\/strong> (Dans la maison<\/strong>, 2012), telesno in \u010dustveno \u0161tudijo adolescence Mlada in lepa <\/strong>(Jeune & jolie, 2013) ter nazadnje svobodno priredbo kratke zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell Nova prijateljica <\/strong>(Une nouvelle amie, 2014). Ozonov najnovej\u0161i film L’amant double<\/strong> (2017) je do\u017eivel premiero v tekmovalnem programu leto\u0161njega festivala v Cannesu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bb\u010ceprav prina\u0161a drama v lu\u010di Ozonove re\u017eije marsikaj novega \u2013 posneta je pove\u010dini v nem\u0161\u010dini in \u010drno-beli 35-milimetrski fotografiji \u2013, spet izkazuje re\u017eiserjevo \u017eilico za pretvarjanje tematsko kompleksne snovi v izjemno dostopen material, tako kot v nedavnih uspe\u0161nicah Nova prijateljica <\/strong>in V hi\u0161i<\/strong>. Nadaljuje tudi z re\u017eiserjevo dolgo tradicijo kompleksnih \u017eenskih likov in preiskuje vrsto Ozonovih najljub\u0161ih tematik, kot sta \u017ealovanje in uteha, ki jo lahko v \u010dasu krize nudi fikcija in\/ali umetnost. In igralci so kot vedno v vrhunski formi. \/\u2026\/ Na\u010din, na katerega Ozon znova uporablja zrcalne podobe, da bi razgalil podobnosti med Francozi in Nemci tik po vojni, in na\u010din, na katerega postaneta zrcalni podobi morda tudi Fanny in Anna, dajeta zopet slutiti, da je na delu mojstrski pripovedovalec zgodb. \/\u2026\/ Eden najve\u010djih u\u017eitkov filma pa je v tem, da Ozon ne ubere tiste poti, ki bi jo poznavalci njegove filmografije najbolj pri\u010dakovali. Njegova zgodba je bolj subtilna in se spu\u0161\u010da globlje, medtem ko ves \u010das preiskuje, kako se \u010dlovek spoprijema s politi\u010dnimi in osebnimi dilemami znotraj dolo\u010denega moralnega okvira in kako je tudi ta okvir odprt za interpretacijo. Ko bi le bile vse la\u017ei tako o\u010darljive.\u00ab
\n– Boyd Van Hoeij, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbNenavadna kostumska drama velikega francoskega re\u017eiserja Fran\u00e7oisa Ozona je redek biser. \/\u2026\/ Frantz<\/strong> se pri\u010dne kot rimejk filma Broken Lullaby<\/strong>, ki ga je leta 1932 posnel Ernst Lubitsch, maestro, v \u010digar delo bi se drznil vme\u0161ati le norec. In tu imamo Ozona, ki naredi prav to: drugo polovico filma popelje v povsem druga\u010dno smer, s \u010dimer bo zagotovo raztogotil puriste. Ozon je kot nekak\u0161en ustvarjalni vrvohodec. In le kdo bi se temu lahko uprl? Moj nasvet je: ne upirajte se. Film ima svoje kaprice in paleta vmes presko\u010di iz \u010drno-bele v barvno. Toda Ozon se tu loteva nacionalizma, meja in sovra\u0161tva do drugega na na\u010din, ki je tako aktualen kot Trump. \/\u2026\/ V tem, kako kulturni superiornosti in ksenofobiji zoperstavi zdravilno mo\u010d umetnosti in odpu\u0161\u010danja, je Frantz <\/strong>odlo\u010dno film svojega \u010dasa \u2026 in na\u0161ega.\u00ab
\n– Peter Travers, Rolling Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbVsestransko nadarjeni francoski scenarist in re\u017eiser Fran\u00e7ois Ozon se v doslednem presene\u010danju ob\u010dinstva lahko kosa s katerimkoli sodobnim auteurjem<\/em>. In vendar predstavlja netipi\u010dno oto\u017ena drama Frantz <\/strong>precej\u0161en odklon za re\u017eiserja, ki slovi po nagnjenosti k vragolijam. \u010crno-bela kostumska drama v franco\u0161\u010dini in nem\u0161\u010dini je br\u017ekone eden Ozonovih najbolj konvencionalnih filmov \u2013 tako v dramskem kot v seksualnem smislu \u2013, a njegova kompleksna senzibiliteta in izostren ironi\u010dni \u010dut sta \u0161e kako prisotna v tem zrelem delu, ki prese\u017ee \u017eanrski pasti\u0161, da bi ponudilo intelektualno stimulacijo in \u010dustveno zado\u0161\u010denje. \/\u2026\/ Paula Beer je magneti\u010dna v vlogi \u017eenske, ki hkrati preboleva izgubo in zre v prihodnost: njena Anna postaja skozi film vse mo\u010dnej\u0161i in kompleksnej\u0161i lik, in njena pretanjena igra, pogosto tako zadr\u017eana, da je \u017ee kar enigmati\u010dna, na koncu dose\u017ee tiste vrste \u010dustveno te\u017eo, ki priti\u010de junakinjam Maxa Oph\u00fclsa (\u0161e enega mojstra, \u010digar vpliv na Ozona je o\u010diten).\u00ab
\n– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbOzon pogosto najbolj blesti, ko upodablja \u017eenske, in v Pauli Beer, ki je vdahnila nadvse prepri\u010dljivo \u017eivljenje njegovi protagonistki, je odkril sijajen talent. V vlogi Anne je naravnost osupljiva.\u00ab
\n– Nigel M Smith, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbFrantz<\/strong> je sicer posnet po stari, ekstremni, infarktni holivudski – Lubitchevi – melodrami Broken Lullaby<\/strong> (1932), a deluje kot kritika na\u0161e dobe, v kateri so nepozabni mrtvi, medtem ko \u017eivi na mrtve le spominjajo. Ko se je to zgodilo leta 1919, se je za\u010del uvod v II. svetovno vojno, navsezadnje, ko se \u017eivim zazdi, da so le \u0161e sence mrtvih, da mrtvi od njih terjajo brezmejno pozornost (Ne pozabite nas!), da so bolj \u017eivi in sprejemljivej\u0161i od njih in da se lahko sami prerodijo le v mrtvih, jih od nacionalizma, ki jih bo dokon\u010dno prelevil v trupla, lo\u010di le \u0161e korak, da ne re\u010dem Beli trak.\u00ab ZA+
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbToda la\u017e in resnica se pri Ozonu dopolnjujeta na globlji na\u010din: ne moremo ju preprosto lo\u010diti, saj se nenehno zrcalita in v ve\u010dkrat zasukani pripovedi poigravata z v\u00e9denjem in pri\u010dakovanji gledalca. Ozon pri\u010dakovanja gledalca ru\u0161i in znova sestavlja, zato bodo ob ogledu Frantza<\/strong> \u0161e posebno u\u017eivali vsi tisti, ki z veseljem i\u0161\u010dejo interpretativni klju\u010d do razumevanja filma.\u00ab
\n– Urban Tarman, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Fran\u00e7ois Ozon (Nova prijateljica, Gospodinja) je v svobodni priredbi filma Ernsta Lubitscha posnel pretanjeno zgodbo o \u017ealovanju, ljubezni, spominu in spravi, ki poka\u017ee, da je lo\u010dnica med la\u017ejo in resnico vse prej kot \u010drno-bela.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":36661,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9513"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/36661"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9513"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}