{"id":9505,"date":"2020-01-03T13:13:46","date_gmt":"2020-01-03T12:13:46","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/rasomon\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:51","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:51","slug":"rasomon","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/rasomon\/","title":{"rendered":"Ra\u0161omon"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Samuraja in njegovo \u017eeno nekega dne v gozdu napade razbojnik (Toshir\u00f4 Mifune), ki \u017eensko posili, mo\u017ea pa ubije. Pred tribunalom nato sli\u0161imo zelo razli\u010dna, celo nasprotujo\u010da si pri\u010devanja \u0161tirih oseb: mrtvega samuraja, ki se ogla\u0161a iz onostranstva, njegove \u017eene, razbojnika in drvarja, ki je za njimi oprezal v gozdu. Toda komu gre verjeti?<\/p>\n

Brez\u010dasna klasika Akire Kurosawe, ki je z inventivno, pionirsko rabo flashbackov temeljito prevetrila filmski jezik, postavlja pod vpra\u0161aj ne le resnico, pa\u010d pa resni\u010dnost samo. Ena najve\u010djih filmskih mojstrovin, leta 1951 nagrajena z bene\u0161kim zlatim levom in tujejezi\u010dnim oskarjem, je zahodnemu svetu odprla o\u010di za japonsko kinematografijo in impozantno vzhajajo\u010do zvezdo, Toshira Mifuneja.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbVselej sem \u010dutil, da smo po prevladi zvo\u010dnega filma v 30. letih izgubili in pozabili vse tisto, kar je bilo tako sijajno pri starih nemih filmih. Ta estetska izguba me je nenehno mu\u010dila. \u010cutil sem potrebo po vrnitvi h koreninam filmske umetnosti; da bi znova odkril to edinstveno lepoto, sem se moral vrniti v preteklost. Prepri\u010dan sem bil, da nas lahko marsikaj nau\u010di esprit<\/em> francoskih avantgardnih filmov dvajsetih let. Toda na Japonskem tisti \u010das nismo imeli nikakr\u0161ne filmske knji\u017enice. Neutrudno sem iskal stare filme, se sku\u0161al spomniti zgradbe tistih, ki sem jih videl kot de\u010dek, in tuhtal o estetiki, zavoljo katere so bili tako posebni. Ra\u0161omon <\/strong>je postal moj laboratorij, prostor, kjer sem lahko preizku\u0161al ideje in \u017eelje, ki so zrasle iz preu\u010devanja nemega filma. Za simboli\u010dno ozadno atmosfero filma sem sklenil uporabiti Akutagawino zgodbo V gozdu<\/em>, ki kot kirur\u0161ki skalpel zare\u017ee v globine \u010dlove\u0161kega srca ter razgali njegovo mra\u010dno zamotanost in \u010duda\u0161ke odvode. Te nenavadne vzgibe \u010dlove\u0161kega srca sem se odlo\u010dil upodobiti s pomo\u010djo skrbno oblikovane igre svetlobe in senc. Tisti, ki zablodijo v go\u0161\u010davi svojih src, naj bi v filmu zatavali v \u0161e bolj prostrano divjino, zato sem dogajanje prestavil v razse\u017een gozd.\u00ab
– Akira Kurosawa, izsek iz angle\u0161kega prevoda avtobiografije Something Like an Autobiography<\/em> (1982)<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbRa\u0161omon <\/strong>\/\u2026\/ ni le primer velikana Kurosawe na vrhuncu mo\u010di pri delu s stalnim sodelavcem, impozantnim Toshir\u00f4m Mifunejem, temve\u010d tudi primer filmske pripovedi najbolj drznega duha. S protislovnimi flashbacki, ki se zarotijo, da bi resnico predstavili kot brezobli\u010dno entiteto, je imel film v \u0161estdesetih letih od nastanka neznanski vpliv na filmsko strukturo in jezik. A kljub izjemnemu formalisti\u010dnemu pomenu ni mogo\u010de spregledati njegove vizualne izraznosti in neverjetne fotografije Kazua Miyagawe, ki gosto stkan gozdnati milje uporabi kot metaforo zapletenih \u010dustev zgodbe.\u00ab
– Ryan Gilbey, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbRa\u0161omon<\/strong> je v filmski svet udaril kot strela. \/\u2026\/ Njegov naslov je pre\u0161el v vsakdanjo govorico, saj tako kot Kavelj 22<\/em> izra\u017ea nekaj, za kar jezik ne ponuja bolj\u0161e zamenjave. \/\u2026\/ \u0160lo je za prvo uporabo flashbackov, katerih verzije preteklega dogodka se niso ujemale. \/\u2026\/ Ra\u0161omonova <\/strong>genialnost je v tem, da so vse razli\u010dice hkrati resni\u010dne in la\u017ene. Resni\u010dne zato, ker predstavljajo to\u010den odraz prepri\u010danja vsake pri\u010de o tem, kaj se je zgodilo. La\u017ene pa zato, ker ‘si \u010dlove\u0161ka bitja o sebi niso sposobna priznati resnice’,<\/em> kot zapi\u0161e Kurosawa v svoji avtobiografiji, ‘o sebi ne morejo govoriti brez olep\u0161evanja’.<\/em> \u010cude\u017e Ra\u0161omona <\/strong>je v tem, da se v tej sen\u010dni igri resnice in spomina povsem zatopimo v nekaj, za kar trdno verjamemo, da je razvijajo\u010da se zgodba. Motor filma je na\u0161a vera, da bomo zadevi pri\u0161li do dna \/\u2026\/.\u00ab
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times<\/em><\/p>\n

\u00bbO predmetu svoje raziskave sem gojil dolo\u010dene teorije, toda njega teorija ni zanimala. Zanimala ga je samo praksa \u2013 kako napraviti filme bolj prepri\u010dljive, bolj resni\u010dne, bolj pravilne. Zagotovo bi se strinjal s Picassovo opazko, da ko se sre\u010dajo kritiki, govorijo o teoriji, ko pa se sre\u010dajo umetniki, govorijo o terpentinu. Zanimali so ga \u017eari\u0161\u010dne razdalje, razli\u010dne pozicije kamere, barvni odtenki, pa prepri\u010dljive zgodbe, konsistentni liki in moralna vpra\u0161anja njegove snovi. Mislim, da se niti ni imel za umetnika. O svojih metodah je govoril, kot bi bil tesar ali kamnosek. In bil je dovolj staromoden, da je \u0161e verjel v tradicionalno japonsko odsotnost razlike med umetnostjo in obrtjo.\u00ab
– Donald Richie, Remembering Kurosawa<\/em> (The Criterion Collection)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Brez\u010dasna klasika Akire Kurosawe, ki je z inventivno, pionirsko rabo flashbackov temeljito prevetrila filmski jezik, postavlja pod vpra\u0161aj ne le resnico, pa\u010d pa resni\u010dnost samo. Ena najve\u010djih filmskih mojstrovin, leta 1951 nagrajena z bene\u0161kim zlatim levom in tujejezi\u010dnim oskarjem, je zahodnemu svetu odprla o\u010di za japonsko kinematografijo in impozantno vzhajajo\u010do zvezdo, Toshira Mifuneja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9506,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9505"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9506"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9505"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}