{"id":9497,"date":"2022-02-04T12:44:48","date_gmt":"2022-02-04T11:44:48","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/druga-stran-upanja\/"},"modified":"2022-02-04T12:47:12","modified_gmt":"2022-02-04T11:47:12","slug":"druga-stran-upanja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/druga-stran-upanja\/","title":{"rendered":"Druga stran upanja"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Sirski begunec Khaled, skrit med tovori premoga, prispe v helsin\u0161ko pristani\u0161\u010de. A na Finskem, kjer bi rad zaprosil za azil, nemudoma tr\u010di ob neprepusten birokratski zid. Zbegan in obupan pobegne iz zbirnega centra in se poda na ulice Helsinkov, kjer spozna zagrenjenega Wikstr\u00f6ma. Nekdanji prodajalec srajc je pred kratkim zapustil zapito \u017eeno, da bi odprl svojo restavracijo in kot samski mo\u0161ki za\u017eivel na novo. Skupaj se lotita krmarjenja med \u010dermi teh novih, neznanih in pogosto zagonetnih svetov.<\/p>\n

Finski velemojster absurdnega humorja Aki Kaurism\u00e4ki (Le Havre<\/strong>) z zgodbo o nepri\u010dakovanem prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada \u0161e en duhovit udarec neusmiljeni birokraciji, s katero sodobna Evropa sprejema prosilce za azil. Srebrni medved za najbolj\u0161o re\u017eijo na Berlinalu.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Kaurism\u00e4kijev Le Havre<\/strong> je bil leta 2011 zami\u0161ljen kot prvi del neuradne trilogije o \u017eivljenju v pristani\u0161kih mestih, katere nadaljevanji naj bi se odvijali v \u0160paniji in Nem\u010diji. Toda s filmom Druga stran upanja <\/strong>se je tematika na\u010drtovane trilogije spremenila, br\u017ekone tudi pod vplivom aktualnih dru\u017ebenopoliti\u010dnih razmer v Evropi in po svetu. \u00bbFilme moram snemati v trilogijah, zato da dejansko kaj naredim. To je vse. Ne morem sekati drv. Toda tu ne gre ve\u010d za pristani\u0161ko trilogijo, prelevila se je v trilogijo o beguncih. Upam, da bo tretji del vesela komedija,\u00ab<\/em> pravi Kaurism\u00e4ki. Svoj najnovej\u0161i film je posvetil slovitemu finskemu filmskemu zgodovinarju, filmarju in dolgoletnemu prijatelju Petru von Baghu (1943\u20132014), \u010digar filme in osebnost smo imeli prilo\u017enost spoznavati tudi pri nas, v okviru festivalov Kino Otok in Liffe. V skladu s Kaurism\u00e4kijevo maksimo, \u00bbfilm je svetloba, digitalno je elektrika\u00ab<\/em>, je bil tudi film Druga stran upanja <\/strong>\u2013 kot vsa re\u017eiserjeva poprej\u0161nja dela \u2013 posnet na filmski trak in kot edini film tekmovalnega programa v Berlinu predvajan s 35-milimetrske filmske kopije.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilm nima tako velikega vpliva, da bi mno\u017ei\u010dno spreminjal mnenja, toda moja iskrena namera je bila v poskusu privesti tiste, ki si ga ogledajo, k razumevanju, da smo vsi enaki, da smo vsi ljudje. In \u010de je danes begunec ‘on’ ali ‘ona’, si lahko jutri begunec ti ali jaz. \/\u2026\/ V Evropi smo v teku zadnjega stoletja razvili neko obliko demokrati\u010dne ureditve. Zdaj pa smo imeli eno te\u017eko leto in \u010dez deset let bo vse razpadlo, ker smo tako slabi. Sredi prej\u0161njega stoletja je bilo v Evropi 60 milijonov beguncev, tako kot danes. Takrat smo jim pomagali, zdaj pa so sovra\u017eniki. Kje, hudi\u010da, je na\u0161 humanizem? \u010ce ne bomo \u010dlove\u010dni do svojih prijateljev, tudi sami ne bomo pre\u017eiveli. Celo ne smemo pre\u017eiveti \u2013 kdo pa smo, \u010de nismo ljudje? \/\u2026\/ Svojih igralcev no\u010dem preve\u010d premikati in jih tudi prosim, naj z rokami ne krilijo kot mlini na veter. Izbiram jih, seveda, zaradi njihovih privla\u010dnih obrazov \u2013 in igralskega talenta. Igralci naj igrajo; kamera je bodisi njihov sovra\u017enik ali pa prijatelj. \u010ce zna\u0161 igrati, je tvoj prijatelj. \u010ce ne zna\u0161, pa ni.\u00ab
– Aki Kaurism\u00e4ki, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Aki Kaurism\u00e4ki (rojen leta 1957 v Orimattili na Finskem), veliko avtorsko ime evropskega filma, si je v mladosti \u017eelel postati pisatelj, na poti k filmski re\u017eiji pa je preizkusil \u0161tevilne druge poklice \u2013 kariero po\u0161tarja, pomivalca posode, filmskega kritika in predvsem scenarista. Filmski scenarist je \u0161e danes, a je do leta 1983, ko je posnel adaptacijo Zlo\u010dina in kazni<\/strong> (Rikos ja rangaistus<\/strong>, 1983) Dostojevskega, nastopal predvsem kot producent, scenarist in igralec v filmih starej\u0161ega brata Mike. Celove\u010dernemu prvencu je sledila vrsta izrazito avtorskih filmov, polnih Kaurism\u00e4kijevega zna\u010dilnega humorja in poetike, med drugim: kultni film ceste Leningrajski kavboji gredo v Ameriko <\/strong>(Leningrad Cowboys Go America<\/strong>, 1989), Boemsko \u017eivljenje <\/strong>(La vie de boh\u00e8me<\/strong>, 1992), poklon nememu filmu Juha <\/strong>(1999) in Lu\u010di v temi <\/strong>(Laitakaupungin valot<\/strong>), ki smo si jih lahko ogledali na Liffu leta 2006. Njegovi filmi \u017eanjejo uspehe na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih, najve\u010dji kriti\u0161ki uspeh pa mu je prinesel Mo\u017e brez preteklosti <\/strong>(Mies vailla menneisyytt\u00e4<\/strong>, 2002), za katerega je leta 2002 prejel veliko nagrado \u017eirije v Cannesu. Spomladi leta 2000 sta bili v Slovenski kinoteki na ogled retrospektivi filmov bratov Kaurism\u00e4ki, v seriji Kinote\u010dni zvezki pa je ob tej prilo\u017enosti iz\u0161el tudi zbornik Finca, verjetno \u2026 Filmski svet Akija in Mike Kaurism\u00e4kija<\/em> (urednika Stefano Boni in Claudia Gianetto, Slovenska kinoteka, 2000). <\/em>Na Kinodvorovem rednem sporedu smo si nazadnje lahko ogledali proletarsko pravljico Le Havre<\/strong> (2011), ki mu je na festivalu v Cannesu prinesla nagrado mednarodnega zdru\u017eenja filmskih kritikov FIPRESCI. Po filmu Le Havre<\/strong> se velikan finske kinematografije v svojem zna\u010dilnem absurdno-komi\u010dnem slogu znova vra\u010da k aktualni evropski tematiki imigracije z najnovej\u0161im filmom, berlinskim nagrajencem Druga stran upanja<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u010ce poznate filmskega re\u017eiserja Akija Kaurism\u00e4kija, potem veste, da snema kot poper suhe \u010drne komedije, katerih liki redko zaidejo dlje od helsin\u0161kega bara \u2013 kak\u0161en rockabilly bend in zavoj\u010dek cigaret pa nikoli nista dale\u010d. Njegovi filmi so pravi biseri komi\u010dne absurdnosti, polni brezizraznih obrazov in turobnih prostorov. Tak\u0161na je tudi Druga stran upanja <\/strong>\u2013 toda tokrat so vse misli veteranskega filmarja usmerjene v evropsko begunsko krizo. Kaurism\u00e4ki na svoj idiosinkrati\u010den na\u010din to vro\u010do tematiko na\u010dne z vpra\u0161anjem: zakaj bi sploh kdo hotel priti v to grozno, zastarelo Finsko? \/\u2026\/ To je globoko \u010dlove\u010den film in hkrati skromno, skoraj neopazno za po\u010dit sme\u0161en.\u00ab\u00a0
– Dave Calhoun, Time Out<\/em> London<\/em><\/p>\n

\u00bbDrugo poglavje Kaurism\u00e4kijeve neuradne pristani\u0161ke trilogije po filmu Le Havre<\/strong> dokazuje, da je stare\u0161ina burka\u0161tva na vi\u0161ku svoje mo\u010di. \/\u2026\/ O\u010darljiva, mila in pogosto nadvse humorna Druga stran upanja <\/strong>je tipi\u010den Kaurism\u00e4kijev film \u2013 in hvala bogu, da je tako. \/\u2026\/ Resda se film sam predstavlja kot eksplicitno politi\u010den, toda upira se ideji, da naj \u010dlovekovo spodobnost vodijo svetovni dogodki ali da ima to, od kod prihajamo, kakr\u0161enkoli vpliv na to, kje se po\u010dutimo doma \/\u2026\/. Tudi ko je najbolj ostra, Kaurism\u00e4kijeva trilogija v prvi vrsti govori o dobroti (in starcih, ki v najbolj depresivnih barih poslu\u0161ajo rokerske komade). Njegovi filmi se zdijo kot pravljice, zato da nas spomnijo, da se nam ne bi smeli zdeti kot pravljice \u2013 zato da ilustrirajo, da se od resni\u010dnega \u017eivljenja razlikujejo po enem samem dobrem dejanju. \u010ce pa \u017ee morajo biti pravljice, potem nam vsaj nudijo preprost nauk: upanje je nekaj, kar vsi potrebujemo, a lahko ga dobimo le drug od drugega.\u00ab
– David Ehrlich, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bb\u0160e ena porcija poeti\u010dnega realizma v re\u017eiji mojstra kronista marginaliziranih glasov.\u00ab
– Patrick Gamble, CineVue<\/em><\/p>\n

\u00bbV en dih brezbri\u017een in topel, aktualen in odtujen, mrk in sentimentalen film, ki kot tak dokon\u010dno utrjuje Kaurism\u00e4kijev status mojstra protislovij.\u00ab
– Sean Gallen, The Upcoming<\/em><\/p>\n

\u00bbAki Kaurism\u00e4ki je posnel svojo razli\u010dico filma Jima Jarmuscha iz 90. let, toda tematika pod povr\u0161jem njegove hermeti\u010dne ekscentri\u010dnosti bi ne mogla biti bolj aktualna.\u00ab
– Owen Gleiberman, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav film prikazuje svet, ki se le redko oddalji od krute realnosti, po zaslugi svojega prebrisanega humorja ves \u010das ohranja vedrino. Ta humor napaja zlasti Kaurism\u00e4kijeve obe\u0161enja\u0161ke dialoge, ki jih s hladnokrvno samozavestjo uprizarja sijajna igralska zasedba.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbKot vselej samosvoj re\u017eiser, a povsem vpet v sodobno realnost, Kaurism\u00e4ki tokrat omili svojo zna\u010dilno absurdnost s sarkasti\u010dno alegorijo \u010dlove\u0161ke stiske, empatije in med\u010dlove\u0161kega stika. \/\u2026\/ Druga stran upanja <\/strong>je br\u017ekone njegov najbolj politi\u010den film doslej, dvignjen sredinec brez\u010dutni birokraciji in apatiji njegove de\u017eele pred obli\u010djem humanitarne krize. V pristnem Kaurism\u00e4kijevem slogu je film, seveda, narejen s suhoparnim humorjem, ne\u017enim melanholi\u010dnim podtonom, stati\u010dnimi kamerami in poln prismuknjenih vizualnih gegov. \/\u2026\/ Z duhovitostjo in humanizmom je izdolbel edinstveno, \u010deprav redko opevano ni\u0161o. Tokratni se bo v spominu ohranil dlje od ve\u010dine.\u00ab
– Phil De Semlyen, Empire<\/em><\/p>\n

\u00bbDruga stran upanja <\/strong>je eden najbolj sodobnih in \u017eivljenjskih filmov, kar jih boste letos videli, hkrati pa eden najbolj sme\u0161nih in najbolj klasi\u010dno filmskih (da o njegovi lepoti sploh ne govorim).\u00ab
– Rory O’Connor, The Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbDruga stran upanja <\/strong>ne prina\u0161a pravzaprav nobenih presene\u010denj, prej smo pri\u010da nekak\u0161nemu procesu kultivacije humanisti\u010dne filozofije. Toda film je vra\u017eje sme\u0161en, zgrajen z minimalisti\u010dnimi sredstvi (razpad Wikstr\u00f6movega zakona se odvrti v nemih podobah) in obarvan s toni re\u017eiserjeve zna\u010dilno pu\u0161\u010dobne palete \u2013 s kobaltovo modro, mahovnato zeleno in oran\u017eno v odtenku pre\u017egane marmelade.\u00ab
– Ryan Gilbey, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cudovita oda mo\u010di filma. \/\u2026\/ Navihan u\u017eitek od prve do zadnje minute.\u00ab
– David Jenkins, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbSo\u010duten in o\u010darljiv.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbDruga stran upanja<\/strong>, nadaljevanje “imigrantskega” filma Le Havre<\/strong>, povsem jasno sporo\u010da: begunci so za Finsko, naveli\u010dano same sebe, edino upanje (“druga stran upanja”). Finsko bodo po\u017eivili, osve\u017eili, senzibilizirali, revitalizirali, premaknili, odre\u0161ili. Toda Kaurism\u00e4ki ne pu\u0161\u010da nobenega dvoma, da jo bodo morali najprej pre\u017eiveti.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbTokrat je Kaurism\u00e4ki v dru\u017ebeni kritiki konkretnej\u0161i, ali, natan\u010dneje re\u010deno, bolj politi\u010den kot obi\u010dajno, saj neposredno uperi prst v apati\u010dnost in brezdu\u0161nost finske (evropske) emigracijske birokracije, soo\u010dene s humanitarno krizo. \/\u2026\/ A o\u010ditno mu vedno znova uspe, da se nikakor ne naveli\u010damo preprostih humanisti\u010dnih sporo\u010dil, prefinjenega humorja, absurdnih dialogov, izvrstnega re\u017eijskega minimalizma, ki je sposoben prikazati razpad nekega zakona s pomo\u010djo steklenice, pepelnika, cigaret in poro\u010dnega prstana ter brez ene same besede, anahronisti\u010dnih scenskih detajlov, modro-zeleno-sivo-oran\u017enih odtenkov ter finskih ostarelih rock glasbenikov.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm se kaurism\u00e4kijevsko “raz\u017eivi” \u0161ele v prizorih v Wikstr\u00f6movi restavraciji, ki imajo ve\u010d kot vlogo kontrapunkta ali kontrasta do finskega uradnega in neuradnega odnosa do beguncev. Tako Wikstr\u00f6m in njegovo osebje v restavraciji kot vsi tisti postarani rockerji, ki igrajo in prepevajo po ulicah in barih, namre\u010d tvorijo neko ob\u010destvo avtsajderjev, ki so edini zmo\u017eni sprejeti begunce. Khaleda morda ne re\u0161ijo, re\u0161ijo pa podobo Finske.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbIn Khaled se za\u010dne kaj kmalu obna\u0161ati tako kot Kaurism\u00e4kijevi Finci ter se zapletati v podobne groteskne situacije. Kaurism\u00e4kijeva izraznost ga vpne vase in tako prevzame vlogo ciljne kulture. Kulture, ki se sama sebi niti malo ne odpove, hkrati pa je mnogo bolj priljudna in gostoljubna od uradnih, “racionalnih” kultur, ki nam ta\u010das \u010drtajo obzorja civilizacijsko sprejemljivega in politi\u010dno izvedljivega. Pomisleku, da \u017eivljenje ni film, se Kaurism\u00e4ki ne posku\u0161a izogniti. Toda njegov klic po premiku zornega kota, iz katerega Evropa nezaupljivo \u0161kili v svojo kulturno prihodnost, ni zaradi tega ni\u010d manj prodoren. Morda je mogo\u010de prav s tem premikom dose\u010di naslovno \u00bbdrugo stran upanja\u00ab.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Finski velemojster absurdnega humorja Aki Kaurism\u00e4ki (Le Havre) z zgodbo o nepri\u010dakovanem prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada \u0161e en duhovit udarec neusmiljeni birokraciji, s katero sodobna Evropa sprejema prosilce za azil. Srebrni medved za najbolj\u0161o re\u017eijo na Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":38592,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9497"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38592"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9497"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}