{"id":9495,"date":"2020-01-03T13:03:03","date_gmt":"2020-01-03T12:03:03","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/na-mlecni-poti\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:51","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:51","slug":"na-mlecni-poti","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/na-mlecni-poti\/","title":{"rendered":"Na mle\u010dni poti"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pomlad v vojnem \u010dasu. Va\u0161ki mlekar Kosta s svojo mulo vsak dan pre\u010dka bojno \u010drto, da bi vojakom prinesel sve\u017eega mleka. Krogle ga \u0161e o\u0161inejo ne. Za mo\u017ea si ga \u017eeli privla\u010dna Milena. Zdi se, da je rojen pod sre\u010dno zvezdo. Toda prihod skrivnostne Italijanke obrne njegovo \u017eivljenje na glavo. Tako se za\u010dne zgodba o strastni, prepovedani ljubezni, ki ju posrka v vrtinec fantasti\u010dnih, a nevarnih avantur.<\/p>\n

Re\u017eiser Emir Kusturica, dobitnik dveh zlatih palm canskega festivala, in brez\u010dasna Monica Bellucci v glavnih vlogah balkanske vojne romance in sodobne pravljice, ki od burnih \u010dustev in bu\u010dne komedije poka po \u0161ivih.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilm je zame \u0161e vedno tako intenzivna izku\u0161nja in delo kot takrat, ko sem snemal prvega. Tudi s tokratnim grem v Benetke, natanko tja, kjer sem pri 27 letih za\u010denjal. Pri filmu je najbolj neverjetno, da na za\u010detku snemanja ni\u010desar ne ve\u0161; vselej je tako, kot bi za\u010denjal iz ni\u010d. Tega novega popotovanja sem se pri filmu Na mle\u010dni poti <\/strong>veselil prav toliko, kolikor me je bilo pri prvencu Se spominja\u0161 Dolly Bell?<\/strong> strah, \u010desa vsega se moram \u0161ele nau\u010diti. \/\u2026\/ Med snemanjem sem odkril lepoto in intenzivne, \u010dlove\u0161ke svetove. Na mle\u010dni poti <\/strong>se je razvil iz \u0161tevilnih plasti mojega lastnega \u017eivljenja. \u010ce bi lahko primerjal svoje filme neko\u010d in zdaj, se dandanes mnogo bolj vra\u010dam h koreninam. V razli\u010dnih obdobjih mojega \u017eivljenja je film sobival z drugimi oblikami umetnosti: z literaturo, slikarstvom in tako dalje. Tokrat pa sem se zelo neposredno lotil ustvarjanja filma v domeni \u010distega filmskega jezika. \/\u2026\/ Film je posnet po receptih preteklosti, z govorico filma sedemdesetih in osemdesetih let, univerzalnim filmskim jezikom, ki se danes redko uporablja. To je po svoje staromoden, toda v isti sapi moderen filmski jezik.\u00ab
– Emir Kusturica, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Emir Kusturica (1954), v Sarajevu rojeni srbski re\u017eiser, scenarist in igralec, danes br\u017ekone slovi prav toliko po svojih politi\u010dno kontroverznih izjavah kot po presti\u017enih lovorikah z najve\u010djih filmskih festivalov ter renomeju enega najbolj inovativnih cineastov svoje generacije. \u017de na za\u010detku filmske kariere je v 80. letih ustvaril nekaj najbolj ikoni\u010dnih, danes \u017ee kultnih del kinematografije biv\u0161e Jugoslavije, kot so Se spominja\u0161 Dolly Bell?<\/strong> (Sje\u0107a\u0161 li se Dolly Bell?, 1981), O\u010de na slu\u017ebenem potovanju<\/strong> (Otac na slu\u017ebenom putu, 1985) in Dom za obe\u0161anje<\/strong> (Dom za ve\u0161anje, 1988). Kusturica je filmsko re\u017eijo do\u0161tudiral leta 1978 na pra\u0161ki filmski akademiji FAMU. Nagrade je prejemal \u017ee za \u0161tudijske kratkometra\u017ece, denimo Guernico <\/strong>(1978), najbolj\u0161i film na Festivalu \u0161tudentskega filma v Karlovih Varih. Po \u0161tudiju je v Sarajevu sprva snemal televizijske filme, leta 1981 pa posnel svoj celove\u010derni re\u017eijski prvenec Se spominja\u0161 Dolly Bell?<\/strong>, ki mu je prinesel zlatega leva za najbolj\u0161i prvenec na bene\u0161kem festivalu. Za drugi celove\u010derni film O\u010de na slu\u017ebenem potovanju<\/strong> je leta 1985 prejel zlato palmo in nagrado mednarodnega zdru\u017eenja filmskih kritikov FIPRESCI v Cannesu ter nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Dom za obe\u0161anje<\/strong> mu je leta 1989 v Cannesu prinesel \u0161e nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo. Prvi Kusturi\u010dev film v angle\u0161kem jeziku, halucinantni Arizonski sen <\/strong>(Arizona Dream, 1993) z Johnnyjem Deppom, Faye Dunaway, Lili Taylor in Jerryjem Lewisom v glavnih vlogah, pa srebrnega medveda na Berlinalu. Drugo zlato palmo je s canskega festivala odnesla nadrealisti\u010dna balkanska vojna drama Podzemlje <\/strong>(Underground, 1995). Bene\u0161kega srebrnega leva za najbolj\u0161o re\u017eijo pa bu\u010dna farsa o romskem zaselku na bregu Donave \u010crna ma\u010dka, beli ma\u010dkon <\/strong>(Crna ma\u010dka, beli ma\u010dor, 1998). V Cannesu, kjer je Kusturica leta 2005 predsedoval tudi glavni \u017eiriji, so bili premierno prikazani \u0161e \u017divljenje je \u010dude\u017e <\/strong>(\u017divot je \u010dudo, 2004), Obljuba <\/strong>(Zavet, 2007) in dokumentarec o legendarnem argentinskem nogometa\u0161u Maradona <\/strong>(Maradona by Kusturica, 2008). Po filmu Dom za obe\u0161anje <\/strong>sta z Nelejem Karajli\u0107em, so\u010dlanom skupine The No Smoking Orchestra (biv\u0161e Zabranjeno pu\u0161enje), leta 2007 priredila punk opero Time of the Gypsies<\/em>, ki je bila premierno uprizorjena v pari\u0161ki operi Bastille. Filme Emirja Kusturice, ki pove\u010dini pripadajo magi\u010dnemu realizmu, zaznamujejo delo z natur\u0161\u010diki, mno\u017ei\u010dni prizori in odsotnost bli\u017enjih planov, zvo\u010dno in vizualno izobilje, prepletanje fantazije in stvarnosti ter ljubezenske in vojne tematike, pa nepogre\u0161ljiva ciganska godba in anarhi\u010den \u010drni humor.\u00a0<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbEmir Kusturica se za zlatega leva poteguje s filmom Na mle\u010dni poti<\/strong>, odbito balkansko vojno romanco, ki bo s svojim polnomastnim, visokokalori\u010dnim izobiljem za marsikoga morda prevelik zalogaj. Toda prve pol ure filma se pona\u0161a z vznemirljivo re\u017eijo, film pa s trenutki \u010diste radosti, zame\u0161ane med perje, jajca, krogle in razlito mleko. Pristanemo sredi bosansko-srbske vojne. Med tesno posejanimi okopi se kr\u0161ijo premirja, \u0161vigajo bombe, drdrajo strojnice in sivi sokol pre\u010dka bojne \u010drte, medtem ko se jata gosi okopa v kadi pra\u0161i\u010dje krvi. Kot se izka\u017ee, so to le sanje tamkaj\u0161njega mlekarja Koste (Emir Kusturica), toda resni\u010dnost ni ni\u010d manj, kve\u010djemu \u0161e bolj nadrealisti\u010dna.\u00ab
– John Bleasdale, CineVue<\/em><\/p>\n

\u00bbNa mle\u010dni poti <\/strong>ni brez napake in si veliko dovoli, toda hkrati je impresiven film v re\u017eiserjevem zna\u010dilnem duhu \u2013 \u0161e eno divje opito veselja\u010denje s \u0161\u010depci magi\u010dnega realizma in tragedije, tokrat ozalj\u0161ano z ra\u010dunalni\u0161ko grafiko. Lahko ste \u017ee nekoliko otopeli za bravurno predstavo, ki jo zna pri\u010darati Kusturica, toda \u0161e vedno gre za izjemen dose\u017eek in re\u017eiserjev vizualni \u010dut je kolosalen.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbV svet Emirja Kusturice se te dni seveda nih\u010de ne podaja resno pri\u010dakujo\u010d skromnost, zadr\u017eanost ali celo tanko\u010dutnost, in prito\u017eevati se, da je Na mle\u010dni poti <\/strong>bu\u010dno pretiran film, je enako kot tarnati, da je voda mokra. V tak\u0161nih kakofoni\u010dnih okoli\u0161\u010dinah se Monica Bellucci znajde sijajno, kar je vredno ob\u010dudovanja, zlasti zato, ker ve\u010dino dialogov odigra v o\u010darljivi, rahlo nagla\u0161eni srb\u0161\u010dini (njena junakinja se je \u0161ele pred kratkim nau\u010dila jezika). Legendarna lepotica filmskih platen in nedavno Bondovo dekle vseskozi ohrani svoje dostojanstvo, pa naj se pod vodo, na dnu vodnjaka, izmika kroglam ali valja po blatnem minskem polju v digitalnem prime\u017eu ra\u010dunalni\u0161ko ustvarjene ka\u010de.\u00ab
– Neil Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017divali, ki delujejo kot za\u0161\u010ditni\u0161ki duhovi \u2013 ra\u010dunalni\u0161ko animirani modras, \u010dreda ovac, medved v potoku, metulj v vodnjaku \u2013, napajajo magi\u010dno-realisti\u010dni podtekst, medtem ko nas pokrajine v privla\u010dni, \u017eivobarvni filmski fotografiji ponesejo v prostranstva zahodne Bosne. Kusturica v nekaj divjih, nor\u010davih in s slivovko pod\u017eganih prizorih zabav zaigra na klavir in cimbale, ta \u017eivahna balkanska poro\u010dna glasba pa se nato prelije \u0161e v glasbeno kompozicijo filma, \/\u2026\/ katere skladatelj je re\u017eiserjev sin Stribor.\u00ab
– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbToda vse te \u017eivali so Kostove prijateljice, kar pomeni, da z njimi komunicira. Toliko \u00bbpametnih\u00ab \u017eivalskih prijateljev in prijateljic imajo junaki le v animiranih filmih. In film Na mle\u010dni poti<\/strong> \/\u2026\/ izgleda kot animirani mjuzikl: okrog grmi, treska in poka, svet se ru\u0161i, vsi pa divje pojejo in ple\u0161ejo, dneve in no\u010di. \/\u2026\/ Ne, tu se nih\u010de ne zadr\u017euje. Orkester igra dalje. Vojna ne prepoveduje u\u017eitka, temve\u010d ga zapoveduje. Markiz de Sade in Kant sre\u010data generala von Clausewitza. \/\u2026\/ Res medvedji ego mora\u0161 imeti, da vojno tako personalizira\u0161 (in privatizira\u0161), da torej v njej vidi\u0161 znamenje svoje “odre\u0161itve” (in pot do izpolnitve svojih sanj), kot nekaj, kar se je zgodilo zaradi tebe, a po drugi strani ima Kusta, ki je filmske sete vedno razumel kot boji\u0161\u010da, vendarle prav: v Jugoslaviji so tistih 45 let toliko in tako strastno govorili o vojni, da sojo dobesedno klicali. Obenem pa so tudi u\u010dili: kdor ni \u0161el skozi vojno, ni svetnik! Kusta-Kosta se ima zdaj za tak\u0161nega svetnika, film Na mle\u010dni poti<\/strong> pa izgleda kot njegova pot v samostan. Med Kosto in Monico Bellucci je morda res le toliko kemije kot med Kusto in Sarajevom po vojni, toda med Kusto in filmom je \u0161e vedno toliko kemije kot med njim in Sarajevom pred vojno.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eiser Emir Kusturica, dobitnik dveh zlatih palm canskega festivala, in brez\u010dasna Monica Bellucci v glavnih vlogah balkanske vojne romance in sodobne pravljice, ki od burnih \u010dustev in bu\u010dne komedije poka po \u0161ivih.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9496,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9495"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9496"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9495"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}