{"id":9489,"date":"2020-05-13T11:07:41","date_gmt":"2020-05-13T09:07:41","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/odiseja\/"},"modified":"2020-05-13T11:24:26","modified_gmt":"2020-05-13T09:24:26","slug":"odiseja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/odiseja\/","title":{"rendered":"Odiseja"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pi\u0161e se leto 1948. Francoski pomor\u0161\u010dak, oceanograf in iznajditelj Jacques Cousteau z \u017eeno in dvema sinovoma prebiva v \u010dudoviti vili ob Sredozemskem morju, tako reko\u010d v raju. Toda mu\u010di ga stra\u0161na sla po pustolov\u0161\u010dinah. Po zaslugi svoje iznajdbe, dihalne naprave aqualung, ki omogo\u010da potaplja\u010du samostojno dihanje pod vodo, je tam odkril povsem nov svet. Zdaj je pripravljen \u017ertvovati vse, da bi ga raziskal.<\/p>\n

Epska oda znanstveni radovednosti in filmski dokumentaristiki prekri\u017eari oceane in polovico stoletja v \u017eivljenju slovitega raziskovalca in filmarja podvodnih svetov, Jacquesa Cousteauja.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKo sem doma razpredal o Cousteauju, sem ugotovil, da moj sin sploh ne ve, o kom govorim. Nikoli ni sli\u0161al zanj, za njegove filme, za ladjo Calypso, niti za rde\u010de \u010depice posadke! Zdelo se mi je neverjetno, saj je bil kapitan Cousteau za mojo generacijo kot nekak\u0161en Jezus \u2013 bil je eden najslavnej\u0161ih mo\u017e sveta. Po pogovorih z drugimi sem odkril, da zlasti pri mlaj\u0161ih od 20 in celo od 30 let tone v pozabo. Zato sem za\u010del raziskovati, kaj je o njem napisanega, na internetu in v knjigah. Znova sem pogledal vse dokumentarce in preplavil me je neznanski val otro\u0161ke nostalgije. Opazil sem tudi, da se razen Wesa Andersona in filma \u017divljenje pod vodo<\/strong> nih\u010de ni lotil Cousteaujevega izjemnega \u017eivljenja na filmu. Za\u010del sem odkrivati razne podrobnosti in kmalu mi je postalo jasno, da je njegovo \u017eivljenje ovito v gosto tan\u010dico skrivnosti: zelo malo zares vemo o Jacques-Yvesu Cousteauju. Ko je snemal sebe in svojo posadko, je imel popoln nadzor nad svojo javno podobo, toda nikoli ni razkril nobenega osebnega detajla. \/\u2026\/ Pri Cousteauju je posebej zanimiva evolucija njegovega odnosa do narave. Je popolno utele\u0161enje 20. stoletja v smislu \u010dlovekovega odnosa do okolja. V 40. letih se je po zaslugi dihalne naprave aqualung, ki jo je izna\u0161el z Emilom Gagnanom, in\u017eenirjem pri Air Liquide, brez vsakr\u0161nih zadr\u017ekov predajal podvodnemu ribolovu. V 50. je celo zbiral vzorce za naftne dru\u017ebe, ki so iskale primerna obmo\u010dja za nove morske vrtine! Toda vse to je treba razumeti v kontekstu. V tistih \u010dasih se je imel \u010dlovek za vsemogo\u010dnega, narava pa je bila nekaj, kar je treba ukrotiti in \u010drpati njena bogastva brez vsakr\u0161nega pomisleka. Nih\u010de si ni mislil, da bo na\u0161 planet kdaj ogro\u017een. Kasneje pa je bil prav Cousteau med prvimi, ki so se zavedli te zmote. Zato je postal eden prvih ekologov. Toda nikoli ni sku\u0161al prikriti svojih preteklih napak, kar je vredno spo\u0161tovanja. Mnogi so ga na primer prepri\u010devali, naj ponovno zmontira Tihi svet <\/strong>in iz njega izre\u017ee \u0161okantne prizore pobijanja morskih psov. Odklonil je, saj je menil, da mora film slu\u017eiti kot dokaz \u010dlovekovih zablod in napak \u2013 tudi njegovih lastnih.\u00ab
– J\u00e9r\u00f4me Salle, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Finan\u010dno in tehni\u010dno sila zahteven film je bil posnet na lokacijah v Ju\u017eni Afriki, na Bahamih, Hrva\u0161kem in celo Antarktiki. Ker se prvi del zgodbe odvija v nekak\u0161nem \u00bbizgubljenem raju\u00ab, kot pravi re\u017eiser, na nedotaknjeni in nepozidani sredozemski obali, kakr\u0161ne v Franciji danes ni ve\u010d, je Salle v naravnem okolju hrva\u0161kih otokov odkril idealen milje za poustvaritev ju\u017ene francoske obale 40. let. Scenarij je pisal vrsto let in medtem re\u017eiral dva celove\u010derna filma, Largo Winch II <\/strong>(2011) in Zulu <\/strong>(2013). Med snemanjem slednjega je v Ju\u017enoafri\u0161ki republiki naletel na skorajda popolno kopijo Cousteaujeve slovite ladje Calypso. \u00bbTo je bil dober razlog za snemanje v Ju\u017eni Afriki, sploh pa je dr\u017eava raj za filmarje, saj ponuja toliko razli\u010dnih krajin in sijajno tehni\u010dno osebje.<\/em>\u00ab Pri snemanju na Antarktiki je kljub mnogim oviram vztrajal tako zaradi umetni\u0161kih razlogov, saj ponuja neprimerljivo, edinstveno naravno kuliso, kot zavoljo simbolike, saj je bila to Cousteaujeva zadnja bitka \u2013 dobil jo je leta 1998, ko so svetovni voditelji podpisali moratorij na industrijsko izkori\u0161\u010danje tega obmo\u010dja do leta 2048.<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
J\u00e9r\u00f4me Salle (Pariz, 1967), francoski scenarist in re\u017eiser, je leta 2004 debitiral s celove\u010dernim romanti\u010dnim trilerjem Anthony Zimmer<\/strong> s Sophie Marceau in Yvanom Attalom v glavnih vlogah. Film mu je prinesel nominacijo za nagrado cezar Francoske filmske akademije za najbolj\u0161i celove\u010derni prvenec, leta 2010 pa \u0161e ameri\u0161ki rimejk s filmom Turist <\/strong>(The Tourist), v katerem sta zaigrala Johnny Depp in Angelina Jolie. Sledili sta dve celove\u010derni ekranizaciji belgijske stripovske serije o skrivnostnem mladem bogata\u0161u jugoslovanskih korenin Largu Winchu, akcijska pustolovska trilerja Largo Winch <\/strong>(2008) in Largo Winch II <\/strong>(2011). V uradni selekciji festivala v Cannesu je bil leta 2013 premierno prikazan avtorjev prvi film v angle\u0161kem jeziku, kriminalni triler Zulu<\/strong> z Orlandom Bloomom in Forestom Whitakerjem. Odiseja <\/strong>je peti celove\u010derec, ki ga Salle podpi\u0161e kot re\u017eiser in scenarist.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbLambert Wilson je v tej imenitno liri\u010dni ekranizaciji legendarnega raziskovalca in nato filmarja Jacquesa Cousteauja zares hipnoti\u010den. \/\u2026\/ film izri\u0161e zemljevid Cousteaujevih poklicnih zmag in zasebnih polomov na poti k svetovni slavi, ki so mu jo prinesli podvodni dokumentarci; ustvarjal jih je na oceanografskih ekspedicijah, med nenehno borbo, da bi svojim vse bolj ambicioznim znanstvenim (in filmskim) projektom zagotovil finan\u010dno podporo. Odiseja<\/strong>, ki se odvije na ozadju medgeneracijske dru\u017einske drame \u2013 v \u017eari\u0161\u010du sta Cousteaujeva dolgo trpe\u010da \u017eena Simone (Audrey Tautou) in nadarjeni, a mo\u010dno razdvojeni sin Philippe (Pierre Niney) \u2013, je epska oda znanstvenemu raziskovanju in dokumentarnemu filmu ter hvalnica \u010dlovekovi te\u017enji po odkrivanju vselej novih obmo\u010dij spoznanja.\u00ab
– Film Society of Lincoln Center<\/em><\/p>\n

\u00bbOdiseja<\/strong>, ki mojstrsko krmari med posameznikovo sago in dru\u017einsko zgodbo, med veli\u010dastnimi posnetki in intimnim scenarijem, se ne spusti pregloboko, da ne bi ogrozila gledal\u010devega so\u010dutja do likov. Raje se osredoto\u010di na kontinuiteto dolgoro\u010dnega na\u010drta, ki poseduje vse prvine epopeje, v \u010demer je film resda previden glede mnenja nekaterih, a hkrati ponudi veli\u010dastno popotovanje, polno presene\u010denj, ki bo nedvomno nagovorilo vse.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm ne poustvari le nekaj Cousteaujevih najsijajnej\u0161ih pustolov\u0161\u010din, pa\u010d pa se poglobi v mo\u017ea za ikono, ki je skrivoma \u017eivel dvojno \u017eivljenje z ljubico in drugo dru\u017eino, ter v njegov razdra\u017eljivi zna\u010daj, ki je bil povod za spore s sinovoma.\u00ab
– Kim Willsher, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbVrhovna odlika filma so spektakularne podvodne sekvence direktorja fotografije Matiasa Boucarda.\u00ab
– Stephen Holden, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbSallejev film, ki br\u017ekone ne pretendira na homerske razse\u017enosti, pa\u010d pa nosi ime po raziskoval\u010devi drugi tv-seriji Cousteaujeva odiseja<\/strong> (1977), se zvesto loti kronike Cousteaujevega (z izjemno te\u017eo ga odigra Lambert Wilson) neutrudnega vzpona k mednarodni slavi, tudi za ceno uni\u010denih dru\u017einskih odnosov, ki nasedejo na \u010deri mo\u017eeve domi\u0161ljavosti. Morda najsijajnej\u0161e so uvodne sekvence, ki se odvijejo v 40. in 50. letih ter prikazujejo sre\u010dno dru\u017einsko celico z \u017eeno Simone (Audrey Tatou) in zametke uspeha nekdanjega mornari\u0161kega \u010dastnika Cousteauja.\u00ab
– Fionnuala Halligan, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbV dramskem osr\u010dju je tako recimo pou\u010dna zgodba o \u010dloveku, ki v \u017eelji po avtenti\u010dnem bivanju iz hobija naredi poklic in iz tega poklica \u2013 ki seveda kot vse drugo sledi tr\u017enim zakonitostim \u2013 velik posel, s katerim pa se spremeni v “starega dreka\u010da”, kot Cousteauju o\u010dita odtujeni sin. Tu je tudi lekcija o spretnem, instagramskem lo\u010devanju zasebne in javne podobe oziroma o umetnosti medijske predstavitve. In pa o ekologiji kot uspe\u0161ni formuli za ustvarjanje globalne tr\u017ene znamke. Skratka, iz na prvi pogled malce zatohlega filma o nekem prete\u017eno pozabljenem liku tako vznikne Jacques Cousteau kot ni\u010dejanski avanturist\u00adavantgardist za 21. stoletje …\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm v nizu vinjetnih utrinkov pokriva bistvene faze Cousteaujevega osebnostnega in poklicnega razvoja ter sorazmerno u\u010dinkovito slu\u017ei Sallovi nameri, da njegov lik in delo predstavi mlaj\u0161im generacijam \/\u2026\/. Tako je v sredi\u0161\u010du videnega nastop Lamberta Wilsona, ki je protagonista upodobil toplo, plasti\u010dno in \u017eivo, pri \u010demer mu – lahko bi rekli, da v cousteaujevski naturalisti\u010dni maniri – pomaga kamera Matiasa Boucarda. Cousteau, ki ga gledamo v Sallovem filmu, tako ni toliko utele\u0161enje dejanj resni\u010dnega Cousteauja kakor njegove mo\u010di, zagona in neutrudnosti.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Epska oda znanstveni radovednosti in filmski dokumentaristiki prekri\u017eari oceane in polovico stoletja v \u017eivljenju slovitega raziskovalca in filmarja podvodnih svetov, Jacquesa Cousteauja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":38654,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9489"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38654"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9489"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}