{"id":9485,"date":"2020-01-03T13:13:45","date_gmt":"2020-01-03T12:13:45","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/lady-macbeth\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:50","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:50","slug":"lady-macbeth","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/lady-macbeth\/","title":{"rendered":"Lady Macbeth"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Leta 1865 na osamljenem posestvu sredi angle\u0161kega pode\u017eelja. Lady Katherine, ujeta v zadu\u0161ljiv zakon z zagrenjenim in precej starej\u0161im mo\u0161kim, nemirno tava po praznih sobanah velike dru\u017einske hi\u0161e. Ko pa se spusti v strastno afero z neotesanim slu\u017eabnikom Sebastianom, se v mladi gospodarici prebudi nova, neustavljiva sila in nih\u010de ve\u010d ji ne more prepre\u010diti, da bi dobila, kar ho\u010de.<\/p>\n

Drzni in sve\u017ei filmski prvenec uveljavljenega gledali\u0161kega re\u017eiserja je sodoben film noir, preoble\u010den v viktorijansko kostumsko dramo. Eno od odkritij torontskega filmskega festivala in velika senzacija festivalov v Rotterdamu in Sundanceu.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film je posnet po povesti Lady Macbeth Mcenskega okraja<\/em> Nikolaja Leskova, ki jo je leta 1865 prvi\u010d objavil Dostojevski v svoji reviji Epoha<\/em>. Povest je med drugim navdihnila istoimensko opero Dmitrija \u0160ostakovi\u010da (1934) in film Sibirska lady Macbeth<\/strong> Andrzeja Wajde (1962).<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPoznal sem podobno knji\u017eevnost tistega obdobja, ki se je osredoto\u010dala na mo\u010dne \u017eenske protagonistke \/\u2026\/, ampak to delo je bilo nekaj posebnega zaradi glavne junakinje, ki za razliko od svojih sodobnic ni niti pasivna niti samomorilska, ampak dejavna in drzna. Izjemno osve\u017eujo\u010de in ‘moderno’ je bilo najti osrednji \u017eenski lik, ki se je uprl zatiralskemu patriarhatu, namesto da bi tiho trpel. \/\u2026\/ Vedno se mi je zdelo, da so vsi\u00a0 elementi, ki definirajo britansko kostumsko dramo \u2013 mno\u017eice statistov, osupljivi posnetki iz zraka, konji in ko\u010dije, na milijone kostumov \u2013, nepomembni za bistvo zgodbe. Ko smo se osredoto\u010dili na pe\u0161\u010dico ljudi in eno prizori\u0161\u010de \/\u2026\/, smo lahko usmerili energijo v zgodbo in ustvarili radikalno dramo, ki se slu\u010dajno dogaja v preteklosti. \/\u2026\/ Hoteli smo posneti nekak\u0161no antikostumsko dramo \/\u2026\/.\u00ab
– William Oldroyd<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
William Oldroyd je priznan britanski gledali\u0161ki in operni re\u017eiser, znan po uprizoritvah klasikov, kot so Ibsen, Sartre, Beckett in Shakespeare. Zre\u017eiral je dva uspe\u0161na kratkometra\u017ena filma, Lady Macbeth<\/strong> pa je njegov prvi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbLady Macbeth <\/strong>razkrije bistvo zapleta \u017ee v naslovu, a mra\u010dni obrati v razburljivi zgodbi vseeno uspejo presenetiti. \/\u2026\/ Predstavljajte si Viharni vrh <\/strong>v re\u017eiji Alfreda Hitchcocka in lahko si boste zamislili Oldroydovo napeto kostumsko dramo.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbEnergi\u010dno in suvereno delo, ki prekosi \u0161tevilne britanske kostumske filme, pa ne zaradi pogumnega prikaza spolnosti in nasilja, ampak zaradi dramske inteligence ter spretnosti, s katero poi\u0161\u010de sodobno relevantnost v klasi\u010dnem knji\u017eevnem viru.\u00ab
– Pamela Hutchinson, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbSijajni debi Williama Oldroyda se gleda kot kri\u017eanec med filmoma Viharni vrh<\/strong> in Po\u0161tar vedno zvoni dvakrat<\/strong>. \/\u2026\/ Lady Macbeth <\/strong>je eden <\/strong>najbolj izvirnih in samozavestnih britanskih prvencev zadnjih let.\u00ab
– Geoffrey Macnab, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cudovito subverzivna priredba klasike. \/\u2026\/ Oldroydov vro\u010dekrvni prvenec deluje kot viktorijanski noir, variacija na \u017eanr, ki ga je verjetno tako ali tako izumil Shakespeare. \u010cisto lahko se zgodi, da bo odprl novo mra\u010dno avenijo v kostumiranem svetu klasi\u010dnih knji\u017eevnih priredb. Film dela \u010dude\u017ee z omejenim prora\u010dunom. Je inteligenten, seksi in neprizanesljiv: lastnosti, ki poganjajo tudi izredno karizmati\u010den nastop Florence Pugh v naslovni vlogi \/\u2026\/.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav naslov meri na Shakespeara in se film napaja pri zgodbi ruskega pisatelja <\/strong>Nikolaja Leskova \/\u2026\/, se vsaj sprva zdi, da so predhodniki Oldroydovega prvenca bolj gospa Bovary, lady Chatterley in sestre Bront\u00eb. \/\u2026\/ Oldroyd in scenaristka Alice Birch obrneta zgodbo Nikolaja Leskova v ostro feministi\u010dno pripoved o razredu, krutosti in spolni nadvladi, ki je povsem zvesta svojemu obdobju in hkrati na skrivnosten na\u010din ugla\u0161ena s sedanjostjo.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbOldroydov sve\u017ei prvenec je impresivno zmeren, narativno neprizanesljiv viktorijanski komorni film, ki deluje tako sodobno, kot dovoljujejo krinoline. \/\u2026\/ Ta vznemirljiva drama o drasti\u010dno spodletelem dogovorjenem zakonu bo morda najbolj ostala v spominu kot film, ki je dal devetnajstletni Florence Pugh prvo prilo\u017enost, da se izka\u017ee v glavni vlogi. \/\u2026\/ Pughova je pokazala velik talent, na katerega bomo morali biti pozorni.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav ne gre za priredbo velikega barda, pa v drugih pogledih film ne bi mogel biti bolj shakespearovski. Lady Macbeth<\/strong> je prepri\u010dljivo var\u010dna, v devetnajsto stoletje postavljena drama ter brezkompromisen poskus ustvariti tisto redko stvar: pristen britanski art film. \/\u2026\/ Pughova je pravo odkritje; njena Katherine se iz plahe viktorijanske neveste postopoma prelevi v bolj ambivalentno upornico in nazadnje v zastra\u0161ujo\u010do antijunakinjo iz gr\u0161ke tragedije.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbOldroyd zru\u0161i zatohle konvencije britanske kostumske drame \/\u2026\/ v zgodbi \/\u2026\/, ki dolguje ravno toliko Chandlerju in Hammettu kot Austenovi in Eliotovi \/\u2026\/.\u00ab
– Jonathan Murray, Cineaste<\/em><\/p>\n

\u00bbTamkaj\u0161nja opustela, de\u017eevna in vetrovna pokrajina, praznina in tihota interierjev ter klavrnost obstranskih likov tvorijo svojevrsten oder, ki mu kraljujeta junakinjina ostra telesna izraznost in karakterna trdost – izvrstni Florence Pugh se posre\u010di, da zaigra gostoljuben objekt mo\u0161ke pohote in hkrati odmaknjeno, zasebno in suvereno gmoto neizprosne volje. Zaradi njenih strahotnih dejanj v njeni zgodbi ne moremo videti moralke, morebiti kritike nekega dru\u017ebenega reda. Obe, zgodbo in njeno protagonistko, je ustrezno gledati kot upodobitvi sile, ki venomer sega onstran sveta \u010dlove\u0161kih zadev in katere edina vsebina sta \u017eitje in nenehno prerojevanje.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbLady Macbeth<\/strong> je \/\u2026\/ presenetljivo, skoraj osupljivo kineti\u010dno filmsko delo, a hkrati tudi opomnik pre\u0161tevilnim re\u017eiserjem, da vse prepogosto pozabljajo na tekstovno predlogo svojih pripovedi v podobah, saj je prav ta tista, ki utemeljuje in argumentira vsako v podobi izvedeno gesto in dejanje.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbLady Macbeth<\/strong> je film ostrih nasprotij in mra\u010dnih paradoksov, pridu\u0161enega \u010drnega humorja in mu\u010dnega nasilja, ki pa se zve\u010dine ne manifestira v ekscesnem trpin\u010denju, marve\u010d v tihi igri okostenelih patriarhalnih odnosov in razmerij.\u00a0 \/\u2026\/ Pripoved v enem samem zamahu zajame vse velike teme \u2013 od sprevr\u017eenih razrednih odnosov, spolne diskriminacije in la\u017ene morale do prepovedane ljubezni, emancipacije in zlo\u010dina -, ne da bi jih bilo treba omenjati v dialogih, drama pa se postopoma prevesi v mra\u010dno srhljivko. Ena glavnih odlik tega filma je, da ni\u010desar ne pojasnjuje, marve\u010d vse bistveno preprosto poka\u017ee, pogostokrat v stati\u010dnih, simetri\u010dnih tablojih, ki pa jim ne manjka notranje dinamike in pomenljivosti. Oldroydova mojstrska re\u017eija, Wegnerjeva osupljiva fotografija in sijajna igralska zasedba s Florence Pugh na \u010delu lepo dokazujejo, da je v dozdevno konvencionalnem \u017eanru angle\u0161kih histori\u010dnih dram \u0161e prostor za presene\u010denja.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Vklop<\/em><\/p>\n

\u00bbLady Macbeth<\/strong> \/\u2026\/je remiks dveh klasik \u2013 tragedije Macbeth<\/em> in romana Prevzetnost in pristranost<\/em>. Ja, Shakespeare sre\u010da Jane Austen. \/…\/ Toda vpra\u0161anje, ali je Katherine le protofeministka, ki se ho\u010de osvoboditi, ali pa je bila lady Macbeth, \u0161e preden sojo \u00bbprodali \u00ab trgovcu (in \u0161e preden je trgovec iz nje potegnil lady Macbeth), je v resnici irelevantno – bolj ko je patriarhat krut, ekstremen in sociopatski, bolj krute, ekstremne in sociopatske so re\u0161itve. Je pa res, da film ne skriva, da ni osvoboditve, ki bi se lahko uprla terorju – in ki ne bi pri\u0161la v paketu s slo po dominaciji in zasu\u017enjevanju. To, da je Katherinina slu\u017eabnica temnopolta (in ja, tudi Sebastian, njen ljubimec, ni ravno belec), poanto le \u0161e okrepi. Ne, osvoboditev ni ni\u010d nedol\u017enega. Osvoboditev je vedno tudi prisvojitev oblasti – z vso razredno in rasno patologijo vred. Ne zlomi le srca, temve\u010d tudi kosti.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Drzni in sve\u017ei filmski prvenec uveljavljenega gledali\u0161kega re\u017eiserja je sodoben film noir, preoble\u010den v viktorijansko kostumsko dramo. Eno od odkritij torontskega filmskega festivala in velika senzacija festivalov v Rotterdamu in Sundanceu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9486,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9485"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9486"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9485"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}