{"id":94745,"date":"2020-01-03T13:05:36","date_gmt":"2020-01-03T12:05:36","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/dogman\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:48","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:48","slug":"dogman","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dogman\/","title":{"rendered":"Dogman"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Na obrobju mesta, na meji med metropolo in divjino, vlada en sam zakon: zakon mo\u010dnej\u0161ega. Tam \u017eivi Marcello, droben in pohleven mo\u017eakar, ki dneve pre\u017eivlja v svojem skromnem pasjem salonu, prosti \u010das pa posve\u010da ljubljeni h\u010derki Alidi ter nenavadnemu razmerju s tiranskim Simoncinom, biv\u0161im boksarjem, ki ustrahuje sose\u0161\u010dino. Po enem \u0161tevilnih poni\u017eanj za\u010dne Marcello snovati divje ma\u0161\u010devanje …<\/p>\n

Matteo Garrone (Gomorra<\/strong>, Resni\u010dnost<\/strong>) je iz brutalnega dogodka, ki je v osemdesetih letih polnil strani italijanskih \u010drnih kronik, ustvaril mra\u010den, a tudi ne\u017enosti in humorja poln \u00bburbani vestern\u00ab o divji zveri, ki se skriva v vseh nas. Nagrada za najbolj\u0161ega igralca v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKot je pri mojih filmih pogosto, se je tudi Dogman<\/strong> za\u010del z vizualno sugestijo, s podobo, z obratom perspektive: s podobo v kletko zaprtih psov, ki so pri\u010da izbruhu \u010dlove\u0161kega zverinstva. \/\u2026\/ Dogman<\/strong> ni samo film o ma\u0161\u010devanju, \u010deprav ima ma\u0161\u010devanje \/\u2026\/ v njem pomembno vlogo. Niti ne gre za razli\u010dico (ve\u010dne) teme boja med \u0161ibkim in mo\u010dnim. To je film, ki nas preko ‘skrajne’ zgodbe soo\u010di z ne\u010dim, kar zadeva vse nas: s posledicami odlo\u010ditev, ki jih vsak dan sprejemamo, da bi pre\u017eiveli. S tistimi na\u0161imi ‘ja’, ki vodijo k nezmo\u017enosti re\u010di ‘ne’. Z neskladjem med tistim, kar smo, in tistim, kar mislimo, da smo. Menim, da je prav zaradi tega globokega samoizpra\u0161evanja, raziskovanja izgube nedol\u017enosti nekega \u010dloveka, film univerzalen, ‘eti\u010den’ in ne moralisti\u010den. Tudi zato sem se hotel odmakniti od \u010dasopisne zgodbe, ki me je samo deloma navdihnila. \/\u2026\/ Nazadnje bi rad \u0161e pod\u010drtal pomen sre\u010danja s protagonistom filma Marcellom Fontejem. Njegova milina in arhai\u010dni obraz, za katerega se zdi, kot da prihaja iz Italije, ki izginja, sta mi v veliki meri pomagala razjasniti, kako se bom spopadel s to mra\u010dno tematiko, ki me je vrsto let tako privla\u010dila kot odbijala, ter z likom, o katerem sem hotel pripovedovati: \u010dloveku, ki si sku\u0161a povrniti dostojanstvo po \u017eivljenju, polnem poni\u017eanj, pri tem pa se vdaja iluziji, da ne re\u0161uje le samega sebe, pa\u010d pa tudi svojo sose\u0161\u010dino in morda celo ves svet. Ampak svet ostaja nespremenjen, skoraj brezbri\u017een. \/\u2026\/ Marcello in Simoncino sta antijunaka na epskem odru, kjer je bolj pomembno, kaj o \u010dloveku govorijo in mislijo drugi, kot pa to, kaj v resnici je. Ali kot je dejal John Ford v filmu Mo\u017e, ki je ubil Libertyja Valancea<\/strong>: ‘Ko legenda postane dejstvo, natisnite legendo.’\u00ab
– Matteo Garrone<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Matteo Garrone (1968, Rim) je po zaklju\u010denem Umetni\u0161kem liceju delal kot asistent kamere, nato pa se je posvetil slikarstvu. Njegov prvi kratki igrani film Silhouette <\/strong>je bil leta 1996 nagrajen na festivalu Sacher Nannija Morettija. Naslednje leto je v okviru lastne produkcijske hi\u0161e Archimede re\u017eiral svoj prvi celove\u010derec Terra di Mezzo<\/strong>. Sledili so filmi Gosta<\/strong> (Ospiti, 1998), Rimsko poletje<\/strong> (Estate romana, 2000), Naga\u010devalec<\/strong> (L\u2019imbalsamatore, 2002) in Prva ljubezen<\/strong> (Primo amore, 2004). Najve\u010dji uspeh je dosegel leta 2008 s priredbo razvpitega romana Roberta Saviana Gomora <\/strong>(Gomorra), za katero je med drugim prejel veliko nagrado \u017eirije v Cannesu, evropsko filmsko nagrado za najbolj\u0161i film in re\u017eijo ter nominacijo za zlati globus. Sledila je Resni\u010dnost<\/strong> (Reality, 2012), ki je re\u017eiserju prinesla drugo veliko nagrado canske \u017eirije, ogledali pa smo si jo lahko tudi na Kinodvorovem rednem sporedu. V Cannes se je Garrone vrnil leta 2015 z domi\u0161ljijsko Zgodbo<\/strong><\/em> <\/em>vseh <\/em><\/strong>zgodb<\/strong><\/em> <\/em><\/strong>(Il racconto dei racconti) in lani z Dogmanom<\/strong>, ki je prejel tamkaj\u0161njo nagrado za najbolj\u0161o mo\u0161ko vlogo. Leta 2012 so na LIFFu pripravili retrospektivo re\u017eiserjevih del. Trenutno se ukvarja s svojim naslednjim filmom, igrano razli\u010dico Ostr\u017eka<\/em>.
http:\/\/www.matteogarrone.eu\/<\/a><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTa mra\u010dni, nasilni italijanski obmorski vestern na prvi pogled govori o \u017ertvi, ki se po letih zatiranja posku\u0161a ma\u0161\u010devati svojemu zatiralcu. A v re\u017eiserjevih rokah se spremeni v veliko bolj pomembno in univerzalno zgodbo o trpljenju in izgubljenih sanjah \u2013 predvsem po zaslugi nepozabnega osrednjega lika \/\u2026\/, ki ga briljantno upodobi Marcello Fonte. \/\u2026\/ Najbolj impresivna stvar pri tej resni\u010dno impresivni vaji iz re\u017eiserskega nadzora je morda dejstvo, da nas izjemno nasilen film, v katerem se lomijo kosti in \u0161iri duh po krvi, navda z ganjenostjo in \u010dudnim ob\u010dutkom upanja.\u00ab
– Lee Marshall, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bbDogman<\/strong> je eden najbolj\u0161ih italijanskih filmov v zadnjem \u010dasu, sodobna neorealisti\u010dna basen, ki jo lahko postavimo ob bok velikim delom Fellinija, Rossellinija in De Sice. Glavni lik filma \/\u2026\/ je \u010dudovita kreacija: hkrati prikupen, ranljiv, moralno vpra\u0161ljiv in komi\u010den. \/\u2026\/ Fonte, ki igra Marcella kot novodobni Charlie Chaplin, iz vloge iztisne tako humor kot patos. Bodite pozorni na \u010dudovit chaplinovski prizor, v katerem Marcello odmrzne psi\u010dka, ki ga najde v zamrzovalniku.\u00ab
– Geoffrey Macnab, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ kot kak\u0161na Ezopova basen, ki bi jo Scorsese pripovedoval svojim otrokom.\u00ab
– Phil de Semlyen, Time Out<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot Resni\u010dnost<\/strong> ni bil film o televiziji, pa\u010d pa alegorija o neobi\u010dajnem svetniku, ki ga preganja ‘klic’, tako je tudi Dogman<\/strong> na svoj na\u010din religiozen film. Garrone se izogne sociolo\u0161kim prikazom in prese\u017ee realizem s tem, ko ga privede do skrajnosti. Pokrajino upodablja z ob\u010dutljivostjo slikarja, ki smo jo lahko opazovali \u017ee pri Gomorri<\/strong>; kot prizori\u0161\u010de postapokalipti\u010dne znanstvene fantastike. \/\u2026\/ Marcello Fonte je s svojim blagim, skoraj bebastim nasme\u0161kom in z rimskim dialektom, govorjenim s kalabrijskim naglasom, nepozaben; igralec je du\u0161a tega filma.\u00ab
– Emiliano Morreale, La Repubblica<\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbDogman<\/strong> je v prvi vrsti mitolo\u0161ka zgodba o ‘apokalipsi vsakdanjega \u017eivljenja’, v kateri je odre\u0161enik neopazna italijanska razli\u010dica Busterja Keatona.\u00ab
– Diana Dabrowska, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbDogman<\/strong> je prava mojstrovina v \u017eanru, ki ga je sam izumil. \/\u2026\/ Vzeti resni\u010dno zgodbo in iz nje narediti grozljivko ali snuff <\/em>bi bilo preprosto, a Garrone najde v teh \u010dlove\u0161kih dinamikah nekaj presenetljivo intimnega. Film tako postane prava mojstrovina v \u017eanru, ki ne obstaja in se oblikuje pred na\u0161imi o\u010dmi \u2013 nekje med kriminalko in melodramo, med snifanjem kokaina in hrepenenjem po objemu.\u00ab
– Gabriele Niola, Wired Italia<\/em><\/p>\n

\u00bbGarrone je dovolj inteligenten, da iz Dogmana<\/strong> ne naredi filma o ma\u0161\u010devanju, kak\u0161nih sodobnih Slamnatih psov<\/strong> Sama Peckinpaha. Nasilje omeji na nekaj sekvenc in se modro odmakne od resni\u010dne zgodbe. \/\u2026\/ Namesto tega se osredoto\u010di na tisto, kar ga je od nekdaj zanimalo: na spravo med junakom in njegovim najglobljim jazom, \u010dlovekom, ki vsako jutro vstane iz postelje in stopi na mino \u2013 in ta mina je on sam. \/\u2026\/ Tiste dolge minute v zadnjih sekvencah, ko kamera po\u010diva na izjemnem obrazu Marcella Fonteja, so edinstvene in neprecenljive.\u00ab
– Camillo De Marco, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbUspeh filma je v tem krhkem ravnovesju, v na\u010dinu, kako nas prepri\u010da v groteskno \u2013 \u010deprav ne nerealisti\u010dno \u2013 naravo \u017eivljenja samega.\u00ab
– Jean-Fran\u00e7ois Rauger, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbSpomnite se filmov, v katerih umre na milijone ljudi – le pes pre\u017eivi. No, Dogman<\/strong>, ki ga je posnel Matteo Garrone, avtor kultne Gomorre<\/strong>, je cini\u010dna resnica teh filmov. To je film o svetu, v katerem je \u010dlovek \u010dloveku pes, in obenem film o svetu, v katerem umrejo vsi, razen psov.\u00a0 \/…\/ Dogman<\/strong> lepo potrdi, daje gangsterizem le skrajna oblika neoliberalnega kapitalizma, ki se zdaj, ko je krize konec, vse bolj radikalizira in ekstremizira, obenem pa \u0161e lep\u0161e poka\u017ee, kako ta skrajna oblika neoliberalnega kapitalizma dobre ljudi spreminja v pse.\u00ab ZA+
<\/em>– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Matteo Garrone (Gomorra, Resni\u010dnost) je iz brutalnega dogodka, ki je v osemdesetih letih polnil strani italijanskih \u010drnih kronik, ustvaril mra\u010den, a tudi ne\u017enosti in humorja poln \u00bburbani vestern\u00ab o divji zveri, ki se skriva v vseh nas. Nagrada za najbolj\u0161ega igralca v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":94748,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/94745"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/94748"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=94745"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}