{"id":9469,"date":"2020-01-03T13:13:45","date_gmt":"2020-01-03T12:13:45","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/gimme-danger\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:50","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:50","slug":"gimme-danger","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/gimme-danger\/","title":{"rendered":"Gimme Danger"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbMislim, da sem pomagal izbrisati \u0161estdeseta.\u00ab<\/em>
– Iggy Pop v intervjuju z Dinah Shore leta 1977<\/p>\n

Konec \u0161estdesetih let je mali bend iz Michigana kot komet priletel na glasbeno sceno in s silovitim, agresivnim rock’n’rollom napadel ob\u010dinstvo, ki se je celo desetletje mariniralo v tedaj \u017ee nekoliko blazirano postani hipijevski subkulturi. Eksplozivni, kot elastika pro\u017eni in vedno duhoviti motor skupine, legendarni Iggy Pop, nas skupaj s kolegi popelje po poteh in stranpoteh benda, ki je zasejal seme punka in alternativnega rocka, Iggyjev dolgoletni prijatelj in sopotnik Jim Jarmusch pa njihovo pripoved podpre z zabavno me\u0161anico raznovrstnega avdiovizualnega gradiva.<\/p>\n

Jarmuschev duhoviti, nalezljivo fanovski dokumentarni poklon eni najbolj vplivnih rock skupin vseh \u010dasov, The Stooges, je svetovno premiero do\u017eivel na festivalu v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV zgodovini rock’n’rolla ni skupine, ki bi se lahko merila s kombinacijo te\u017ekega prvinskega tru\u0161\u010da, na\u0161pi\u010dene psihedelije, blues-a-billyjevskega \u017eaganja, jedrnatih, jeznih besedil skupine The Stooges in frontmana v podobi ren\u010de\u010dega, na\u0161opirjenega leoparda, ki mu nekako uspe utelesiti Vaclava Ni\u017einskega, Brucea Leeja, Harpa Marxa in Arthurja Rimbauda. The Stooges niso imeli nobenega pravega predhodnika, navdihnili pa so celo armado naslednikov. Gimme Danger<\/strong> je bolj ‘esej’ kot dokument. Je na\u0161e ljubezensko pismo morda najbolj\u0161i skupini v zgodovini rocka, ki predstavi njihovo zgodbo, njihove vire navdiha in njihov vpliv, vklju\u010dno z nekaterimi \u0161e nikoli prej videnimi posnetki in fotografijami. Kot Stoogesi in njihova glasba je tudi Gimme Danger<\/strong> nekoliko divji, razpu\u0161\u010den, \u010dustven, zabaven, prvinski in prefinjen na najbolj robat na\u010din. Naj \u017eivijo The Stooges!\u00ab
– Jim Jarmusch<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Skupina The Stooges je nastala leta 1967 v Michiganu, ZDA. Proslavili so se s prvinskim, surovim rock’n’rollom, energi\u010dnimi nastopi in kontroverznim frontmanom Iggyjem Popom. Po izdaji albumov The Stooges<\/em> (1969) in Fun House<\/em> (1970) je skupina za kratek \u010das razpadla, leta 1973 pa je v prenovljeni zasedbi izdala album Raw Power<\/em>. Leto kasneje so se \u010dlani ponovno raz\u0161li, se \u0161e enkrat zdru\u017eili leta 2003 in koncertirali do leta 2016, ko sta bila \u017eiva le \u0161e dva \u010dlana originalne zasedbe. The Stooges veljajo za protopunkovsko skupino, ki je imela izjemen vpliv na razvoj razli\u010dnih \u00bbtr\u0161ih\u00ab rock \u017eanrov, kot so punk, alternativni rock in heavy metal. Jim Jarmusch in Iggy Pop sta sicer dolgoletna prijatelja; Iggy Pop je nastopil tudi v dveh Jarmuschevih igranih filmih, v Mrtvecu<\/strong> ter Kavi in cigaretah<\/strong>.<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Jim Jarmusch \u0161teje za enega vodilnih ameri\u0161kih neodvisnih re\u017eiserjev. Do tega statusa je pri\u0161el v\u00a0osemdesetih z\u00a0nizom poceni, ve\u010dinoma \u010drno-belih, minimalisti\u010dnih tragikomedij (Bolj \u010dudno od raja<\/strong>\/Stranger than Paradise<\/strong>, 1984, Pod udarom zakona<\/strong>\/Down by Law<\/strong>, 1986), ki so jih zaznamovali re\u017eiserjev nenavaden smisel za humor, specifi\u010den ob\u010dutek za filmski ritem in nezgre\u0161ljivo vzdu\u0161je melanholije. Omenjene prvine je v\u00a0devetdesetih zdru\u017eil s\u00a0poigravanjem z\u00a0\u017eanrskimi obrazci, od eksistencialisti\u010dnega <\/strong>filma ceste (No\u010d na zemlji<\/strong>\/Night on Earth<\/strong>, 1991, Zlomljeni cvetovi<\/strong>\/Broken Flowers<\/strong>, 2005) do samurajske kriminalke (Ghost Dog<\/strong>, 1999, Meje razuma<\/strong>\/Limits of Control<\/strong>, 2009), ter med drugim ustvaril enega najbolj\u0161ih ameri\u0161kih filmov desetletja, ironi\u010dni pogled na zgodovino Divjega zahoda s\u00a0pomenljivim naslovom Mrtvec <\/strong>(Dead Man, 1995). <\/strong>V Kinodvoru smo si poleg Zlomljenih cvetov<\/strong> in Mej razuma <\/strong>pred leti lahko <\/strong>ogledali tudi njegov film Kava in cigarete<\/strong> (Coffee and Cigarettes<\/strong>, 2003), nedavno pa \u0161e Ve\u010dna ljubimca<\/strong> (Only Lovers Left Alive, 2013), vampirsko ljubezensko zgodbo s Tomom Hiddlestonom in Tildo Swinton. Poleg Patersona <\/strong>(2016), <\/strong>tihe filmske pesmi o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih vsakdanjega \u017eivljenja,<\/strong> je bil na zadnjem festivalu v Cannesu prikazan tudi dokumentarec Gimme Danger<\/strong>. Jarmusch je tudi sicer znan po sodelovanju s\u00a0\u0161tevilnimi glasbeniki; v\u00a0njegovih filmih so poleg Iggyja Popa nastopili (in obi\u010dajno tudi prispevali glasbo) John Lurie, Tom Waits, Screamin’ Jay Hawkins, Neil Young, Robert Diggs (RZA)\u00a0in drugi.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbJarmuscheva trditev, da so bili Stoogesi najbolj\u0161a rock skupina vseh \u010dasov, je izhodi\u0161\u010dna to\u010dka tega \u010dudovito prepri\u010dljivega dokumentarca; ne le da Iggy Pop prispeva (verbalno in z obrazno mimiko) odli\u010dno ubesedene spomine na vzpon in padec skupine, ampak glasbo v filmu pospremi tudi \u010dudovita me\u0161anica arhivskega gradiva, intervjujev, fotografij in celo animacij. Re\u017eiserjevo navdu\u0161enje in dobra podkovanost se v kombinaciji z mojstrsko re\u017eijo spojita v enega najbolj\u0161ih rock dokumentarcev zadnjega \u010dasa.\u00ab
– Geoff Andrew, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbJarmusch ostaja trmasto osredoto\u010den na skupino in o Iggyjevi barviti karieri med zatonom Stoogesov leta 1974 ter njihovo ponovno zdru\u017eitvijo leta 2003 ne pove ni\u010desar. Njegov pristop se obrestuje, saj gledalec tako dodobra spozna neprestano spreminjajo\u010do se skulpturalno dinamiko benda ter njegovo odvisnost od Iggyjevega osupljivega zviranja in vratolomnega opi\u010djega poplesavanja, ki napaja vzneseni groove skupine. Povr\u0161no poslu\u0161anje pesmi, kot sta denimo Fun House in L. A. Blues, bi utegnilo pustiti vtis, da je bil glavni cilj Stoogesov preliti razganjajo\u010di kaos na zvo\u010dni nosilec, a vsej njegovi drogera\u0161ki perfidnosti navkljub Gimme Danger<\/strong> razkrije eno najbolje \u010duvanih skrivnosti benda: kako veliko truda so vlo\u017eili v razvoj svojega neverjetno vplivnega zvoka in karnevalskega odrskega nastopa.\u00ab
– Jos\u00e9 Teodoro, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbTa dokumentarni portret velikega glasbenega upornika je prvovrstna, stra\u0161ljiva eksplozija ne\u010diste rockerske dra\u017ei. \/…\/ Zaslepljujo\u010da ljubezenska izjava velikega obo\u017eevalca skupine. To ni na prvo \u017eogo jarmuschevski film in Iggy ni ravno jarmuschevski lik \u2013 v pogovorih je duhovito neposreden in z gledalci rade volje deli globlji pomen svojih namer.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbKo \u017eeli Jarmusch zadeve vizualno popestriti, v slogu Errola Morrisa uporabi izseke starih filmov kot duhovito lo\u010dilo za anekdote, ki jih ne more podpreti z arhivskim gradivom. Poleg tega je v filmu tudi nekaj animiranih sekvenc mladostnih eskapad \u010dlanov skupine, ki so videti nekako tako, kot bi delo Terryja Gilliama za Monty Python cepili z Beavisom in Buttheadom.\u00ab
– Josh Slater-Williams, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbJarmusch pospremi Iggyjeve spomine z mno\u017eico razli\u010dnih vizualnih dodatkov: s pospe\u0161enimi koncertnimi posnetki iz \u010dasov, ko je bila skupina na vrhuncu mo\u010di, z izseki iz starih filmov, televizijskih oddaj in oglasov, z javno dostopnimi in zasebnimi fotografijami, ki bele\u017eijo zgodovino benda. Gre za vrtoglavo koli\u010dino gradiva, pri \u010demer ga je pribli\u017eno polovica ugla\u0161enega na svojstveno frekvenco Iggyja in Stoogesov \u2013 me\u0161anico zapra\u0161enih grozljivk, Timothyja Learyja in lenobnih TV-spominov.\u00ab
– Scout Tafoya, Brooklyn Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbIggy Pop \/…\/ je neusahljiv vrelec zabave in smeha \/…\/.\u00ab
– J. R. Jones, Chicago Reader<\/em><\/p>\n

\u00bbToda \u010deprav Jarmuschev dokumentarec ta dva dose\u017eka The Stooges vsekakor izpostavlja, ni mogo\u010de re\u010di, da jima namenja posebno pozornost. Gimme Danger<\/strong> se prav s tem, ko v ospredje postavlja Osterbergovo utrujeno, a trezno razlago, odmika od raznoraznih pripovedi o rockovski veli\u010dini oziroma obujanj rockovske nostalgije. Svojega predmeta tudi niti malo ne mistificira. Jarmusch je pa\u010d posnel \u0161e eno zgodbo, v kateri veli\u010dino in nostalgijo, \u010de ju \u017ee potrebujemo, \u017ear\u010dijo zgolj dela in dnevi.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbJim Jarmusch, ki na za\u010detku pove, da so bili The Stooges \u00bbnajve\u010dji rokenrol bend vseh \u010dasov\u00ab (ja, tokrat je osebno – a po drugi strani: ali pri Jarmuschu kdaj ni osebno?), ne intervjuva ekspertov, kritikov in zgodovinarjev, ampak ekspertizo prepusti kar surovi inteligenci samih avtorjev – arhivskim posnetkom \u0161pilov benda The Stooges, ki je bil na koncu videti kot Amy Winehouse pred Amy Winehouse.\/\u2026\/ Za punk, ki so ga intonirali, so bili to, kar je bila februarska revolucija za oktobrsko. The Stooges, fantje z roba, rojenega v tesnobnem kr\u010du tru\u0161\u010da, so bili bend, kije prezgodaj zapel – a \u010de ne bi, je vpra\u0161anje, kako bi peli tisti, ki so pri\u0161li za njim. \u010ce bi sploh peli. The Stooges so jim pokazali, kako se poje – in kaj vse je mogo\u010de. Bili so revolucija, kije uspela prav zato, ker je spodletela. In The Stooges so svoj neuspeh sprejeli kot pravi revolucionarji – z odprtimi rokami.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbA \u010deprav o mestu skupine The Stooges v zgodovini sodobne rock glasbe ni nobenega dvoma in \u010deprav ni ni\u010d manj gotovo, da je Iggy Pop ena najbolj karizmati\u010dnih odrskih oseb, pa pri dokumentarcu Gimme Danger<\/strong> (naslov je povzet po eni od “uspe\u0161nic” te skupine) nikakor ne gre pri\u010dakovati mitizirajo\u010dega dokumentarnega zapisa, v katerem bi se vrstili posnetki osupljivih koncertov ter niz ve\u010djih in manj\u0161ih poznavalcev, ki bi nas prepri\u010devali, kako pomembna skupina so The Stooges. Ne, Jarmusch nam razkrije osebne, intimne zgodbe za tem glasbenim mitom in preko Popove samoironije celo vse postavi na zdravo razdaljo. Tako v filmu, ki mu samosvoj pe\u010dat dajejo likovno osupljive animirane sekvence, v katerih so glasbeniki preobra\u017eeni v like z velikih olj flamskih slikarjev, \u0161e najbolj zadenejo tisti, tako osupljivo neatraktivni, a hkrati tako pretresljivo pristni trenutki, ko nam Pop razkriva svoj intimni dru\u017einski svet, dejstvo, da je z dru\u017eino \u017eivel v prikolici in to do\u017eivel kot izjemno prilo\u017enost, da jo resni\u010dno spozna. To je tisti pravi zaklad dokumentarca Gimme Danger<\/strong>, tista prava filmska nevarnost tega dela, ki bo gotovo naredila vtis na vsakega gledalca.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbV nasprotju z nekaterimi bolj popularnimi skupinami, denimo z ansamblom The Beatles, o katerem je na voljo obilje dokumentarnega gradiva, o Stoogesih precej primanjkuje avtenti\u010dnih arhivskih posnetkov. Jarmusch re\u0161uje te\u017eavo s kombinacijo \u017eanrsko uveljavljenih postopkov in izvirnih prijemov, namre\u010d s prepletanjem intervjujev, fotografij, asociativno vkomponiranih odlomkov igranih filmov, televizijskih oddaj in ogla\u0161evalskih sporo\u010dil ter z duhovito oblikovanimi animiranimi vlo\u017eki. \/\u2026\/ Vse skupaj je sicer organizirano dokaj rutinsko, vendar pre\u017eeto s humorjem in blago nostalgijo, pri \u010demer pa ne gre za sprevr\u017eeno hrepenenje po idili\u010dnih \u010dasih, ki jih nikoli ni bilo, marve\u010d za spomine z revolucionarnim nabojem.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Vklop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jarmuschev duhoviti, nalezljivo fanovski dokumentarni poklon eni najbolj vplivnih rock skupin vseh \u010dasov, The Stooges, je svetovno premiero do\u017eivel na festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9470,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9469"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9470"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9469"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}