{"id":9465,"date":"2020-01-03T13:13:44","date_gmt":"2020-01-03T12:13:44","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/koncni-obracun\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:49","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:49","slug":"koncni-obracun","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/koncni-obracun\/","title":{"rendered":"Kon\u010dni obra\u010dun"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Boston v poznih sedemdesetih letih. V skladi\u0161\u010du opu\u0161\u010dene tovarne se pripravlja oro\u017earska kup\u010dija. Privla\u010dna posrednica Justine je vezni \u010dlen med pripadnikoma IRE in tolpo prodajalcev oro\u017eja, ki jo vodita gizdalina Vernon in Ord. Toda ko med sre\u010danjem pisane dru\u0161\u010dine ekscentrikov in vro\u010dekrvnih egov nenadoma odjekne strel, se posel sprevr\u017ee v buren strelski in besedni obra\u010dun \u2013 v bitko za plen, pre\u017eivetje in najbolj domiselno repliko.<\/p>\n<p>Prvi mo\u017e sodobnega britanskega \u017eanra Ben Wheatley (<strong>Spisek za odstrel<\/strong>, <strong>Turista<\/strong>) se z retro \u00bbstrelja\u010dino\u00ab, polno zna\u010dilnega obe\u0161enja\u0161kega humorja, pokloni bogati tradiciji akcijskih filmov in krimi\u010dev sedemdesetih let.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbGre za neke vrste \u010disti film. \u017delel sem ustvariti nekaj dinami\u010dnega in kineti\u010dnega; se posvetiti tistim re\u010dem, v katerih resni\u010dno u\u017eivam, predvsem monta\u017ei. Malce tega lahko vidite \u017ee v filmu <strong>Spisek za odstrel<\/strong> in epizodah serije <strong>Doctor Who<\/strong>, ki sem jih re\u017eiral. Odra\u0161\u010dal sem s filmi Sama Peckinpaha in spomnim se, kako mo\u010dan vtis je name napravila monta\u017ea v filmih <strong>Divja horda<\/strong>, <strong>Prinesite mi glavo Alfreda Garcie<\/strong> ter <strong>Pat Garrett in Billy the Kid<\/strong>. \/\u2026\/ Prebral sem veliko policijskih poro\u010dil o pravih strelskih obra\u010dunih. FBI v Miamiju je bil neko\u010d vpleten v enega res velikih spopadov in na spletu lahko najdete natan\u010dno transkripcijo dogajanja. Sli\u0161ati je kot \u010dista norost. Ideja, da bi iz tega naredil film, se mi je dolgo motala po glavi. Ko bere\u0161 policijske prepise in balisti\u010dna poro\u010dila, postane o\u010ditno, da \u010dlovek pod streli ne umre nemudoma, \u010de krogle zgre\u0161ijo glavne organe. Drugo, kar spozna\u0161, pa je, da ve\u010dina ljudi, ki se znajdejo v teh strelskih spopadih, ni prav dobro izurjena. Sku\u0161al sem si zamisliti, kako bi bil videti resni\u010dni obra\u010dun, kajpak v okvirih filmske fikcije in zabave. \/\u2026\/ Veliko kriminalk se dejansko vrti okoli dela. Tudi <strong>Kon\u010dni obra\u010dun <\/strong>bi lahko konec koncev govoril o vodovodnih in\u0161talaterjih, ki popravljajo cevi in podobno. Toda film o vodovodarjih ne bi bil tako zanimiv. \/\u2026\/ Menim, da so vsi \u017eanrski filmi politi\u010dni filmi. Vsaj morali bi biti. Morali bi govoriti o dru\u017ebi, v kateri se trenutno nahajamo. Ne le graditi na drugih filmih. To me ne zanima. Oziram se nazaj k <strong>Zori \u017eivih mrtvecev<\/strong>,<strong> <\/strong>ki je sijajen film in hkrati sijajen politi\u010dni film. \/\u2026\/ Mislim, da bi morala [z Martinom] vsekakor posneti \u0161e en film v Bostonu \u2026 Tak\u0161nega, ki bi se odvijal v \u010dasu mu\u0161ket. Bil bi rimejk! Toda to bi bil zelo dolg film \u2013 trajal bi tri ure in pol. In \u0161e enega bi si \u017eelel posneti leta 2060, z laserskimi pi\u0161tolami.\u00ab<br \/>&#8211; Ben Wheatley<\/p>\n<p>\u00bbKo mi je [Ben] poslal scenarij, sem rekel, &#8216;o ja, rad bi bil zraven&#8217;, saj je v njem korak za korakom opisal nekaj najbolj absurdnih, usodno zgre\u0161enih mini na\u010drtov \u2013 in jih vse do zadnjega tudi izpeljal! \u010ce tamle le\u017ei kup denarja in streljajo na nas \u2013 naj vendar nekdo pograbi denar. Edina te\u017eava je v tem, da nas lahko ustrelijo. \u010ce bom jaz kril tebe, obstaja mo\u017enost, da te ne bodo ubili. Samo ustrelili! Na neki na\u010din gre za mikrokozmos absurdnosti \u010dlove\u0161ke narave.\u00ab<br \/>&#8211; Martin Scorsese, izvr\u0161ni producent<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/> Ben Wheatley (1972, Billericay), britanski re\u017eiser in dobitnik \u0161tevilnih mednarodnih nagrad, vse od re\u017eijskega prvenca dalje u\u017eiva status kultnega avtorja sodobne \u017eanrske produkcije. Filmsko kariero je za\u010del kot animator, avtor kratkih filmov, reklamnih spotov in epizod \u0161tevilnih BBC-jevih televizijskih serij. Celove\u010derni prvenec <strong>Down Terrace<\/strong> (2009), ki ga je posnel v doma\u010dem Brightonu v pi\u010dlih osmih dneh, mu je prinesel nagrado britanskega neodvisnega filma (BIFA) na festivalu Raindance in lovoriko za najbolj\u0161i film na Festivalu fantasti\u010dnega filma v Austinu. Ni\u010d manj uspe\u0161ni <strong>Spisek za odstrel <\/strong>(Kill List, 2011), kri\u017eanec med kriminalnim trilerjem in okultno grozljivko, je postal prvi od doslej petih filmov, katerih scenarij in monta\u017eo Wheatley sopodpi\u0161e z \u017eivljenjsko sopotnico in soprogo Amy Jump. Sledil je re\u017eiserjev ekskurz v na videz lahkotnej\u0161e vode s \u010drno-\u010drno komedijo in festivalsko uspe\u0161nico <strong>Turista <\/strong>(Sightseers, 2012), v kateri je blestela britanska igralka in re\u017eiserka Alice Lowe (<strong>Mama\u0161\u010devalka<\/strong>, 2016). Film <strong>Turista<\/strong>, ki je bil premierno prikazan v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev v Cannesu,<strong> <\/strong>smo si lahko pri nas ogledali v okviru festivala LIFFe. \u0160e zlasti pa velja Ben Wheatley za starega znanca in ljubljenca Kinodvorove No\u010di grozljivk, kjer sta bila poleg <strong>Spiska za odstrel <\/strong>prikazana tudi psihedeli\u010dna zgodovinska srhljivka <strong>Polje v Angliji <\/strong>(A Field in England, 2013) in ekranizacija Ballardove znanstvenofantasti\u010dne distopije <strong>Stolpnica <\/strong><strong>(<\/strong>High-Rise, 2015). Avtorjev \u0161esti celove\u010derec<strong> Kon\u010dni obra\u010dun <\/strong>je do\u017eivel premiero na festivalu v Torontu, kjer je prejel nagrado ob\u010dinstva v sekciji Midnight Madness. Trenutno je v pripravi re\u017eiserjeva priredba klasike Henri-Georgesa Clouzota<strong> Pla\u010dilo za strah<\/strong> (Le Salaire de la peur, 1953).<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb\/\u2026\/ vrtoglavo skoreografirana \u2013 in presenetljivo komedijska \u2013 strelja\u010dina, v kateri \u0161tevilo trupel dose\u017ee dve \u0161tevki, izstreljene krogle pa so \u017ee naravnost vi\u0161ja matematika. Virtuozni dose\u017eek streljanja na slepo pod re\u017eijsko taktirko Bena Wheatleyja, ki je brez dvoma najbolj razburljivo ime britanskega \u017eanrskega filma vse od Guya Ritchieja, s katerim pa ne deli velike vneme, da bi se prodal. Skoraj stripovsko pretiran akcijski film kri\u017ea nespo\u0161tljivo predrznost <strong>Steklih psov <\/strong>Quentina Tarantina z neusmiljenim duhom B filmov sedemdesetih let, pri katerih so si lahko gledalci obetali kve\u010djemu nekaj minut tega, kar po\u010dne <strong>Kon\u010dni obra\u010dun <\/strong>ve\u010dino svojega trajanja.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Debruge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo je tiste vrste rado\u017eivo nasilje, ki zahteva najstro\u017ejo tehni\u010dno natan\u010dnost, te pa ima film v izobilju \u2013 od mojstrske monta\u017ee Wheatleyja in Jumpove, svobodnih jazzovskih improvizacij Geoffa Barrowa in Bena Salisburyja, do vselej sijajne fotografije Laurie Rose \/\u2026\/. Toda kljub vsem \u0161ik pome\u017eikom Johnu Boormanu, Samu Peckinpahu in Martinu Scorseseju (slednji je tudi izvr\u0161ni producent filma), se <strong>Kon\u010dni obra\u010dun <\/strong>na vso mo\u010d potrudi, da je videti karseda &#8216;ne kot v filmih&#8217;. Metki ranijo in onesposobijo z najve\u010djo muko, najbolj &#8216;zaslu\u017eene&#8217; smrti, ko kon\u010dno nastopijo, spro\u017eijo pri gledalcu zgolj nelagodje, in tisti elegantni &#8216;uboji z enim strelom&#8217;, na katerih temelji vsa tradicija hollywoodskih strelskih obra\u010dunov, vzbujajo pozornost prav s svojo odsotnostjo. \/\u2026\/ &#8216;Mislim na pravi Hollywood \u2013 okro\u017eje Down v Severni Irski. Ne pa na tista jajca Cecila B. DeMilla,&#8217; se roga Smileyjev predstavnik IRE med uvodnim klepetom o (\u010dem le?) vremenu, ki najbolje povzame Wheatleyjev tokratni credo. <strong>Kon\u010dni obra\u010dun <\/strong>je \u0161e mnogo bolj kot njegovi prej\u0161nji filmi, ki se navadno odvijejo v sanjski omotici, ponoreli domislek, poln bravure in \u010drne, porogljive duhovitosti. To je morda tudi <em>vse<\/em>, kar ta film je, \u010deprav lahko \u010das in ponovni ogled seveda poka\u017eeta nasprotno. Toda \u010de je avtorski B film stare \u0161ole dandanes ve\u010d ali manj stvar preteklosti, ni nih\u010de bolj usposobljen za naslednika te tradicije kot Ben Wheatley.\u00ab<br \/>&#8211; Robbie Collin, <em>The Telegraph<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ Wheatley in scenaristka Amy Jump ustvarita najbolj blazen strelski obra\u010dun vseh \u010dasov, ko iz njega napravita ves film. Za\u010dinjeni dialogi in neutrudno nasilje se mo\u010dno navdihujejo pri Samu Peckinpahu in Tarantinovih <strong>Steklih psih<\/strong>,<strong> <\/strong>\u010deprav tokrat komi\u010dni kaos neskon\u010dne bitke ni dosti ve\u010d kot razpotegnjen trik. Toda kako zabaven je ta trik: prej bobnarski solo kot balet krogel. Wheatleyjev 90-minutni akcijski vrhunec si izposodi ravno prave primesi za odli\u010den \u0161ov. \/\u2026\/ Film je en sam orja\u0161ki odmerek krvave absurdnosti brez pardona in talentirana igralska zasedba se ob vsem tem pokolu o\u010ditno slastno zabava. Brie Larson s svojo neprizadeto dr\u017eo ponovno doka\u017ee, da lahko obvlada ves prizor z enim samim pogledom, medtem ko kameleonski Copley s prebadajo\u010dimi o\u010dmi ustvari lik stripovskega psihopata.\u00ab<br \/>&#8211; Eric Kohn, <em>IndieWire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZanesljivo kultna klasika v nastajanju, katere ponorelo prelivanje krvi se izka\u017ee za nepozaben u\u017eitek. Film morda ni ni\u010d izvirnega, je pa adrenalinski \u0161us, ki sem ga \u017ee krvavo potreboval.\u00ab<br \/>&#8211; Jared Mobarak, <em>The Film Stage<\/em><\/p>\n<p>\u00bbBrutalno u\u010dinkovita filmska zabava leti na krilih komedije, ki za razliko od vse povprek \u0161vigajo\u010dih krogel zadene v \u017eivo.\u00ab<br \/>&#8211; Wendy Ide, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbS <strong>Kon\u010dnim obra\u010dunom <\/strong>\u017eeli Wheatley lastne meje filmskega nasilja potisniti dlje, do tiste skrajnosti, pred katero bi se drugi re\u017eiserji ustavili, on pa pahne vse skupaj naravnost \u010dez rob. In tisto, kar mu na koncu koncev uspe, je ustvariti velik, veli\u010dasten pok, ki bo zagotovo predramil in pritegnil pozornost ne le avtorjevih strastnih privr\u017eencev, pa\u010d pa mnogo \u0161ir\u0161e publike.\u00ab<br \/>&#8211; Kevin Jagernauth, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKomi\u010dna, dezorientirana koreografija ter glasnost spopada se prek odmiranja njegovih udele\u017eencev umikata izrisu ambicij edine junakinje. In te dale\u010d presegajo obzorja anglosa\u0161kih dedcev, ki se vede morijo le zaradi lastne ma\u010disti\u010dne bebavosti.\u00ab<br \/>&#8211; Du\u0161an Rebolj, <em>Nedeljske novice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIn Wheatley vsa ta prosta streljanja, vsa ta hiperaktivna pobijanja in ves ta nakur\u010deni kaos tako brezhibno, tako perfektno in tako bo\u017eansko koreografira, kot da bi sku\u0161al ustvariti \u00bblaboratorijsko\u00ab repliko neoliberalnega dietuma, da je trg brezhibni, perfektni, bo\u017eanski mehanizem (ne, Wheatley se ne \u00bbvme\u0161ava\u00ab na trg, ampak pusti, da se sam odvrti do konca), in kot da bi sku\u0161al pokazati, kaj se zgodi, ko vse prepustimo prostemu trgu &#8211; njegova roka je nevidna, a krvava. Sredi skladi\u0161\u010da pa stoji kov\u010dek z denarjem &#8211; veliko oro\u017eja in trupel je potrebnih, da pride\u0161 do njega.\u00ab ZELO ZA<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbBenu Wheatleyu, ki se je ob snovanju scenarija opiral predvsem na policijska poro\u010dila resni\u010dnih strelskih obra\u010dunov, film pa ozna\u010dil za akcijski film bolj po \u010dlove\u0161ki meri, se je s spretno monta\u017eo, z najbolj neverjetno verjetnimi preobrati in duhovitimi dialogi uspelo izogniti ve\u010dini privla\u010dnih pasti in ustvariti svojevrstno retro akcijo. Ta je tako poklon svojim \u017eanrskim predhodnikom. Pa tudi nekaj povsem sve\u017eega. \/\u2026\/ Resni\u010dni strelski obra\u010duni v sebi skrivajo veliko ve\u010d dramatur\u0161ke razse\u017enosti kot je v svojih instanc re\u0161itvah pogosto ponujajo filmski blockbuster scenaristi. In Wheatley jo je po\u0161teno izkoristil. Pri tem mu je bila v veliko pomo\u010d odli\u010dna in ravno prav samoironi\u010dna igralska zasedba. \/\u2026\/ <strong>Kon\u010dni obra\u010dun<\/strong> je izvr\u0161ni producent Martin Scorsese zelo to\u010dno ozna\u010dil za pravi mikrokozmos absurdnosti \u010dlove\u0161ke narave. In le kaj, seveda primerno preneseno na filmsko platno, bi bilo lahko zanimivej\u0161e? Vsekakor gre za film, ki ga sladokusci ki hrepenijo po ekstravagantnosti, ne smejo zamuditi.\u00ab<br \/>&#8211; Gaja P\u00f6schl, <em>RA ARS<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRe\u017eiser Ben Wheatley ohranja suspenz s premi\u0161ljeno po\u010dasnim, a upravi\u010denim kopi\u010denjem trupel in skozi pogosto sme\u0161ne, \u010deprav ves \u010das realisti\u010dne dialoge. Film je poslastica za tiste s feti\u0161em na pozna sedemdeseta, saj je scenografska podoba dodelana do popolnosti. Ogled v atriju Kinodvorovega Kinodvori\u0161\u010da pa bo najbr\u017e prinesel dodaten &#8220;bum&#8221;!\u00ab<br \/>&#8211; Igor Harb, <em>Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Prvi mo\u017e sodobnega britanskega \u017eanra Ben Wheatley (Spisek za odstrel, Turista) se z retro \u00bbstrelja\u010dino\u00ab, polno zna\u010dilnega obe\u0161enja\u0161kega humorja, pokloni bogati tradiciji akcijskih filmov in krimi\u010dev sedemdesetih let.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9466,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9465"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9466"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9465"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}