{"id":9461,"date":"2020-01-03T13:13:44","date_gmt":"2020-01-03T12:13:44","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/modri-zamet\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:49","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:49","slug":"modri-zamet","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/modri-zamet\/","title":{"rendered":"Modri \u017eamet"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Modro nebo \u2026 pred belo ograjo se zibljejo rde\u010di tulipani \u2026 z gasilskega tovornjaka nam v po\u010dasnem posnetku maha gasilec \u2026 \u017eenska v dnevni sobi spokojno srka \u010daj … pred hi\u0161o mo\u0161ki zaliva skrbno urejeno trato\u2026 vse to ob ne\u017enem glasu Bobbyja Vintona, ki poje naslovno pesem. A v malem ameri\u0161kem mestecu Lumberton ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. Ko naivni mladeni\u010d Jeffrey nekega dne v travi najde odrezano \u010dlove\u0161ko uho, se odlo\u010di, da bo skrivnosti pri\u0161el do dna. Pove\u017ee se z brhko detektivovo h\u010derko Sandy in radovedna najstnika se kmalu znajdeta sredi mra\u010dnega razmerja med Dorothy, skrivnostno pevko v no\u010dnem klubu, in psihopatskim gangsterjem Frankom. \u00bbSvet je \u010duden, kajne?\u00ab<\/em><\/p>\n

Modri \u017eamet<\/strong>, ki ga je re\u017eiser opisal kot \u00bbsanje o \u010dudnih \u017eeljah, zavite v detektivsko zgodbo\u00ab, je ob svojem prihodu v kinodvorane dodobra razburil kritike in ob\u010dinstvo, danes pa velja za kultno klasiko in enega klju\u010dnih filmov osemdesetih let.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMoje otro\u0161tvo so bile elegantne hi\u0161e, ulice z drevoredi, razna\u0161alec mleka, otro\u0161ke vrtne hi\u0161ice, brnenje letal, modro nebo, lesene ograje, zelena trava, \u010de\u0161njeva drevesa … Srednja Amerika, kakr\u0161na mora biti. Ampak s \u010de\u0161nje je curljala smola, \u010drna in rumena, po deblih pa je gomazelo na milijone rde\u010dih mravelj. Spoznal sem, da \u010de ta \u010dudoviti svet pogleda\u0161 malo pobli\u017ee, se spodaj vedno skriva polno rde\u010dih mravelj. \/\u2026\/ Za\u010delo se je z idejo o no\u010dnem prizoru z vrtovi pred hi\u0161ami in pesmijo Bobbyja Vintona, ki odmeva v daljavi. Poleg tega sem \u017ee od nekdaj fantaziral, da bi se vtihotapil v dekletovo sobo in jo vso no\u010d opazoval, pri tem pa morda videl nekaj, kar bi se izkazalo za klju\u010d do skrivnostnega umora. \/\u2026\/ \u010cudovita stvar pri filmu je, da je lahko vsakdo voajer. Sedimo v varnosti dvorane in gledamo. Vsi si \u017eelimo videti skrivnosti, resni\u010dno si \u017eelimo. Nove stvari. To nas spravlja ob pamet! In bolj ko so stvari skrivnostne, bolj si jih \u017eelimo videti. \/\u2026\/ Te\u017eko bi rekel [o \u010dem govori Modri \u017eamet<\/strong>]. Edino, kar mi pride na misel, je: ‘To je zgodba o skrivnostih ljubezni in teme. Film o stvareh, ki so skrite’.\u00ab
– David Lynch<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
David Lynch (1946) je eden najbolj izvirnih in vplivnih, pa tudi najbolj kontroverznih ameri\u0161kih re\u017eiserjev svoje generacije, ki si je v karieri prislu\u017eil oznake, kot so \u00bbkralj bizarnosti\u00ab, \u00bbpsihopatski Norman Rockwell\u00ab, \u00bbJimmy Stewart z Marsa\u00ab, \u00bbvizionar\u00ab in \u00bbnaivni genij\u00ab. Kultni status mu je prinesel \u017ee celove\u010derni prvenec, \u010duda\u0161ki Eraserhead<\/strong> (Eraserhead, 1977), \u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo pa je dosegel z zgodovinsko dramo \u010clovek slon<\/strong> (The Elephant Man, 1980). Po neuspehu visokoprora\u010dunske znanstvenofantasti\u010dne epopeje Dune \u2013 pu\u0161\u010davski planet<\/strong> (Dune, 1984) je re\u017eiserjevo kariero spet o\u017eivil njegov prvi barvni celove\u010derec Modri \u017eamet<\/strong>. Sledili so Divji v srcu<\/strong> (Wild at Heart, 1990), Twin Peaks \u2013 Ogenj hodi z menoj<\/strong> (Twin Peaks: Fire Walk with Me, 1992) \u2013 filmska verzija Lyncheve kultne tv-serije, Izgubljena cesta<\/strong> (Lost Highway, 1997), Resni\u010dna zgodba<\/strong> (The Straight Story, 1999), Mulholland Dr.<\/strong> (Mulholland Dr., 2001) in Notranje zadeve<\/strong> (Inland Empire, 2006). David Lynch je dobitnik treh nominacij za oskarja za najbolj\u0161o re\u017eijo, ene oskarjeve nominacije za najbolj\u0161i scenarij, dveh cezarjev za najbolj\u0161i tuji film, zlate palme v Cannesu in bene\u0161kega zlatega leva za \u017eivljenjske dose\u017eke. Vse zgoraj na\u0161tete filme smo si lahko ogledali na re\u017eiserjevi retrospektivi v Slovenski kinoteki leta 2012.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbModri \u017eamet<\/strong> je film ekstati\u010dne srhljivosti \u2013 dih jemajo\u010da vrnitev scenarista in re\u017eiserja Davida Lyncha. Lynch je prvi\u010d po polno\u010dni klasiki Eraserhead<\/strong> pokazal vso mo\u010d svoje senzibilnosti in rezultat je naravnost osupljiv. \/\u2026\/ Vse od Pobesnelega bika<\/strong> (Raging Bull) nismo videli ameri\u0161kega filma, ki bi bil tako bogat in formalno dovr\u0161en, ki bi imel tako domi\u0161ljeno izbrano igralsko zasedbo in bil tako nabit z avtorjevo psihoseksualno energijo. \/\u2026\/ A drzna me\u0161anica surove patologije in kabuki ljubkosti, ki jo najdemo v Modrem \u017eametu<\/strong>, je bolj ali manj sui generis<\/em>. Gledalcu ni povsem jasno, kaj bi si mislil \u2013 kar bi znalo biti ravno tako neprijetno za nekatere kot razburljivo za druge. Vsa stvar je v enaki meri utrudljiva in vznemirljiva \u2013 filmi so postali tako izpraznjeni, da \u010dlovek skorajda ne pri\u010dakuje ve\u010d, da bo soo\u010den s toliko stvarmi. Ve\u010dkrat ko film vidi\u0161, ve\u010d dobi\u0161.\u00ab
– J. Hoberman, The Village Voice<\/em>, 1986<\/p>\n

\u00bbModri \u017eamet<\/strong> predstavlja nekaj, \u010desar \u0161e nismo videli in najbr\u017e nikoli ve\u010d ne bomo: underground film, narejen s hollywoodskimi sredstvi in hollywoodskim znanjem. To je pravi polno\u010dni mainstream.\u00ab
– Dave Kehr, The Chicago Tribune<\/em>, 1986<\/p>\n

\u00bbModri \u017eamet<\/strong> je misterij \/\u2026\/ mojstrovina \/\u2026\/ vizionarska zgodba o spolnem prebujenju, o dobrem in zlem; potovanje v podzemni svet.\u00ab
– David Thompson, California Magazine<\/em>, 1986<\/p>\n

\u00bbLynch se bo morda izkazal za prvega populisti\u010dnega nadrealista \u2013 Franka Capro sanjske logike.\u00ab
– Pauline Kael, The New Yorker<\/em>, 1986<\/p>\n

\u00bbModri \u017eamet<\/strong> je ravno tako fascinanten kot \u010duda\u0161ki. Potrjuje Lynchev sloves inovatorja, izvrstnega tehnika in nekoga, ki ga raje ne bi sre\u010dali na temni ulici.\u00ab
– Janet Maslin, The New York Times<\/em>, 1986<\/p>\n

\u00bbNaj vas Lyncheva bizarna vizija privla\u010di ali pa odbija, nekaj dr\u017ei kot pribito: \u010desa podobnega v \u017eivljenju \u0161e niste videli.\u00ab
– Peter Travers, People<\/em>, 1986<\/p>\n

\u00bbMorasto, silno vznemirljivo preiskovanje skritih koti\u010dkov du\u0161e. Film bo brez dvoma povzro\u010dil senzacijo.\u00ab
– Ken Turan, GQ<\/em>, 1986<\/p>\n

\u00bbModri \u017eamet<\/strong> sem videl leta 1986. To je bil zadnji trenutek transcendence, ki sem ga do\u017eivel v kinu \u2013 do Klavirja <\/strong>(The Piano). S tem mislim nekak\u0161no strastno zanimanje tako za zgodbo kot za nastanek filma, pri \u010demer sta me hkrati ganila uprizoritev na platnu in odkritje, da je nekomu uspelo narediti medij spet \u017eiv in nevaren. \/\u2026\/ Karkoli se bo \u017ee zgodilo, mislim, da bo pomen Modrega \u017eameta<\/strong> z leti rasel, skupaj s filmi, kakr\u0161ni so Vrtoglavica<\/strong> (Vertigo), No\u010d lovca<\/strong> (The Night of the Hunter) in Dr\u017eavljan Kane<\/strong> (Citizen Kane).\u00ab
– David Thomson, Biographical Dictionary of Film<\/em>, 1994<\/p>\n

\u00bbModri \u017eamet<\/strong> je resni\u010dno edinstven filmski dose\u017eek: hollywoodski studijski film, ki ni ni\u010d manj radikalen, vizionarski in enigmati\u010den kot karkoli, kar najde\u0161 v avantgardi.\u00ab
– Michael Atkinson, Blue Velvet<\/em>, 1997<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ mojstrovina Davida Lyncha, veliki klju\u010d osemdesetih, bastard Reaganove revolucije in ‘lepote po ameri\u0161ko’, remix \u010carovnika iz Oza<\/strong> v jeziku filma noir. ZELO ZA.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em>, 2004<\/p>\n

\u00bbZadnji veliki potres, ki je doletel filmski svet, je bil Modri \u017eamet<\/strong> Davida Lyncha. Prepri\u010dan sem, da so re\u017eiserji \u0161irom sveta \u010dutili, kako se premika zemlja pod njihovimi nogami, in tisto no\u010d leta 1986, ko so ga prvi\u010d videli, niso mogli spati \u2013 popotresni sunki pa so stresali platna \u0161e vse naslednje desetletje, ko so ti filmarji posku\u0161ali upodobiti lastne razburljive psihi\u010dne kataklizme. A nih\u010de se ni mogel zares kosati s prepletom stra\u0161ljivih, komi\u010dnih, zvo\u010dnih in subliminalnih u\u010dinkov, ki jih je imela Lyncheva mojstrovina \u2013 niti Lynch sam. \/\u2026\/. Ko je film pri\u0161el v kinematografe, so nune, ki so Rossellinijevo u\u010dile v srednji \u0161oli v Rimu, opravile niz posebnih ma\u0161 za njeno du\u0161o \u2013 Modri \u017eamet<\/strong> pa po dvajsetih letih ostaja za crknit sme\u0161en film; kot bi ti nekdo brkljal po mo\u017eganih z razbeljenim \u017eelezom.\u00ab
– Guy Maddin, The Village Voice<\/em>, 2006<\/p>\n

\u00bbMalo filmov je bolj zakoreninjenih v prvinski \u010dar skrivnosti ter v na\u0161e hrepenenje po nevarnem in neznanem. \/\u2026\/ To je Amerika Davida Lyncha in nadrealisti\u010dno-srhljivo-sme\u0161en privilegij je, da se lahko za dve uri vrnemo tja.\u00ab
– Scott Foundas, LA Weekly<\/em>, 2006<\/p>\n

\u00bbTri desetletja po prvem prihodu v kinodvorane Lynchev Modri \u017eamet<\/strong> \u0161e vedno spravlja ob pamet, navdaja z grozo in navdu\u0161uje.\u00ab
– Melissa Anderson, The Village Voice<\/em>, 2016<\/p>\n

\u00bbModri \u017eamet <\/strong>je prestal preizku\u0161njo \u010dasa bolje kot katerikoli oskarjev nominiranec tistega leta, morda celo bolje kot katerikoli hollywoodski film svojega desetletja. \u0160ok novega \u017ee po definiciji zbledi, a za Modri \u017eamet<\/strong> to \u0161e zdale\u010d ne dr\u017ei \u2013 morda zato, ker ostaja ve\u010dno izmuzljiv. Ko prebira\u0161 zgodnje kritike, zasluti\u0161 rojevanje neke skrajno neulovljive senzibilnosti, tak\u0161ne, o kakr\u0161ni nih\u010de ni znal zares govoriti. Ob (ponovnem) ogledu filma desetletja kasneje se zave\u0161, da tega \u0161e vedno ne znamo.\u00ab
– Dennis Lim, Salon<\/em>, 2016<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Modri \u017eamet, ki ga je re\u017eiser opisal kot \u00bbsanje o \u010dudnih \u017eeljah, zavite v detektivsko zgodbo\u00ab, je ob svojem prihodu v kinodvorane dodobra razburil kritike in ob\u010dinstvo, danes pa velja za kultno klasiko in enega klju\u010dnih filmov osemdesetih let.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9462,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9461"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9462"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9461"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}