{"id":9457,"date":"2020-01-03T13:13:23","date_gmt":"2020-01-03T12:13:23","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zenska-ki-je-odsla\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:49","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:49","slug":"zenska-ki-je-odsla","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zenska-ki-je-odsla\/","title":{"rendered":"\u017denska, ki je od\u0161la"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Horacija je zadnjih trideset let prebila v zaporu, po krivem obsojena umora. Ko se ena izmed njenih sojetnic zlomi in prizna, da je po naro\u010dilu Horacijinega biv\u0161ega fanta zlo\u010din izvr\u0161ila ona, se mila in dobrosr\u010dna Horacija nenadoma znajde na prostosti. Med iskanjem izgubljene dru\u017eine na novo odkriva svojo de\u017eelo, razkosano med pe\u0161\u010dico bogatih in mno\u017eico obubo\u017eanih ter preplavljeno s korupcijo in nasilnimi ugrabitvami. Medtem ko se svet okrog nje vse bolj krha, se tudi njeno velikodu\u0161no srce bori z nara\u0161\u010dajo\u010do slo po ma\u0161\u010devanju.<\/p>\n

Lav Diaz v intenzivni, z bene\u0161kim zlatim levom oven\u010dani \u010drno-beli meditaciji na temo ma\u0161\u010devanja in odpu\u0161\u010danja poda klini\u010dno anamnezo sodobne filipinske dru\u017ebe skozi o\u010di po krivem obsojene \u017eenske.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKaj nas dela ljudi?<\/p>\n

Navdih za film sem na\u0161el v Tolstojevi kratki zgodbi Bog vidi resnico, vendar je ne odkrije takoj<\/em>. Prebral sem jo \u017ee dolgo tega in spominjam se le glavne poante. Potek zgodbe in imena likov mi niso ostali v spominu, vem pa, da me je mo\u010dno pretresla ugotovitev, da nih\u010de od nas v resnici ne razume \u017eivljenja. V resnici ne vemo. To je ena glavnih resnic \u010dlove\u0161ke eksistence. Nekateri smo vsaj zmo\u017eni za\u010dutiti kontinuum \u2013 da imajo lahko stvari, ki jih delamo, posledice. Pogosteje pa podle\u017eemo in se vdamo nepredvidljivosti \u017eivljenja. \/…\/ To je zgodba o umoru in odpu\u0161\u010danju. Zelo duhovna zgodba, \u010deprav se ne ukvarja z bogom, ampak s \u010dlovekom, ki zelo trpi, pa vendarle \u0161e vedno \u017eeli narediti nekaj dobrega za \u010dlove\u0161tvo. Lik Horacije zavzame nekak\u0161no budisti\u010dno perspektivo. \/…\/ Ta zgodba mi je v\u0161e\u010d, ker na druga\u010den na\u010din dialekti\u010dno prevpra\u0161uje eksistenco: da bi ugledali lu\u010d, moramo trpeti. To je zelo \u010dlove\u0161ko: odpu\u0161\u010danje prihaja na krilih trpljenja. Ljudem moramo odpustiti, ne glede na vse.\u00ab
– Lav Diaz<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Lav Diaz (rojen leta 1958 na Filipinih) je re\u017eiser, pesnik in glasbenik. \u0160tudiral je na filmskem in\u0161titutu Mowelfund v Quezon Cityju. Preden je za\u010del snemati filme, je pisal za glasbene revije in se ukvarjal s fotografijo. V svetu je poznan zlasti po maratonski dol\u017eini svojih filmov \u2013 najdalj\u0161i izmed njegovih dvanajstih celove\u010dercev, Ebolusyon ng isang pamilyang Pilipino<\/strong> (2004), traja skoraj enajst ur, re\u017eiserjev prodor v mednarodno zavest pa se je za\u010del s peturnim filmom Batang West Side<\/strong> (2002), ki smo ga videli tudi na sporedu Kinodvora. Njegovih filmov ne dolo\u010da \u010das, ampak prostor in narava. Pripovedujejo o dru\u017ebenih in politi\u010dnih bojih njegove domovine. Z njimi si je prislu\u017eil ob\u010dudovanje festivalskih krogov ter sloves enega najbolj radikalnih, izvirnih, nadarjenih in iskrenih filmskih ustvarjalcev dana\u0161njega \u010dasa. Slovensko ob\u010dinstvo je imelo \u017ee kar nekaj prilo\u017enosti za sre\u010danja z Diazom \u2013 na festivalu Kino Otok so bili prikazani njegovi filmi Jezus revolucionar<\/strong> (Hesus rebolusyonaryo, 2002), Jeremija<\/strong> (Heremias, 2006) in Stoletje rojevanja<\/strong> (Siglo ng pagluluwal, 2011), na festivalu LIFFe Smrt v provinci Engkanto<\/strong> (Kagadanan sa banwaan mga Engkanto, 2007), na sporedu Kinodvora pa tudi film Melanholija<\/strong> (Melancholia, 2008). Diazov pomen prepoznavajo tudi festivali A kategorije; film Norte, hangganan ng kasaysayan<\/strong> (2013) je bil premierno prikazan v sekciji Posebni pogled v Cannesu, Mula sa Kung Ano ang Noon<\/strong> (2014) je prejel zlatega leoparda v Locarnu, Hele sa Hiwagang Hapis<\/strong> (2016) pa nagrado Alfreda Bauerja v Berlinu. \u017denska, ki je od\u0161la<\/strong> je \u017ee tretji Diazov film, ki je bil nagrajen v Benetkah \u2013 tokrat z glavno nagrado, presti\u017enim zlatim levom za najbolj\u0161i film festivala.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u017denska, ki je od\u0161la<\/strong> se zahvaljujo\u010d praznega bli\u0161\u010da o\u010di\u0161\u010deni estetiki, ki zdru\u017ei neorealisti\u010dno iskrenost in noirovski ekspresionizem, izka\u017ee za ganljivo izku\u0161njo. Film, ki se ne sramuje svoje melodramati\u010dnosti \/…\/, je obenem odlo\u010dna obsodba dedi\u0161\u010dine zatiranja na Filipinih in poklon pokon\u010dnosti \u017eenske, proti kateri se zaroti ves svet.\u00ab
– Richard Porton, Cineaste<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ Diaz ustvari premi\u0161ljeno, vse prej kot idealisti\u010dno meditacijo na temo kompleksne narave odpu\u0161\u010danja in izmuzljive moralne odgovornosti \u2013 njen stalni antagonist pa je vlada, ki uni\u010duje barakarska naselja in dopu\u0161\u010da, da ljudje gnijejo v rev\u0161\u010dini in strahu.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbPosneta v surovi, \u010drno-beli digitalni video tehniki na skromnih, v\u010dasih obubo\u017eanih prizori\u0161\u010dih se zgodba odpira in zapira kot harmonika; izmenoma nas vle\u010de v Horacijine intimne misli in potem me\u010de ven, v \u0161ir\u0161e, pogosto tuje okolje. Ta film dickensovskega dometa je velik dose\u017eek enega najve\u010djih mojstrov filmske umetnosti.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbPodobe in zvoki so kristalno \u010disti, ostri, osupljivi in izjemni v svoji neolep\u0161ani preprostosti \/…\/. In \u010deprav \u017denska, ki je od\u0161la<\/strong> odli\u010dno deluje kot meditacija o naravi Dobrote v svetu prevar in korupcije, ima film tudi pomemben dru\u017ebeno-aktualni vidik. Kaj neki drugega je vladavina zadnjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja kot en sam velikanski morilski ma\u0161\u010devalni pohod?\u00ab
– Olaf M\u00f6ller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbDiaz tudi tu ve\u010dino dela opravi sam \/…\/ in to v zna\u010dilnem slogu skrbno oblikovanih dolgih posnetkov s fiksno kamero, v \u010dudovito ostrem chiaroscuru, ki mnoge no\u010dne prizore obarva ogljeno \u010drno. \/…\/ Skozi tak formalen pristop zavzame dr\u017eo so\u010dutnega odmika in tako poudari \u010dustveni u\u010dinek igre. \/…\/ Glavna igralka \/…\/ v vlogi izmuzljive, spremenljive Horacije, ki obenem iz\u017eareva tudi impozantno, a ne\u017eno avtoriteto, poka\u017ee izjemen igralski razpon.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbDiaz ustvari nerazlo\u017eljivo transcendentalno popotovanje na konec sveta, dodobra prepojeno z melanholijo in odprto za skoraj vse mogo\u010de interpretacije. Dlje kot Horacija ubira svoja pota, bolj se zdi, da se svet sesuva, in medtem ko \u010dlove\u0161tvo pada, njegova beda privzema tako obliko \u010diste svetlobe kot praznine. Horacija je duh, ki i\u0161\u010de duhove, natanko kot Diaz i\u0161\u010de tisto, kar se nam med aktom gledanja vedno izmuzne. V \u017denski, ki je od\u0161la<\/strong> ni nobenega upanja, je le podoba tistega, kar izgine.\u00ab
– Lorenzo Esposito, Cinema Scope<\/em>\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n

\u00bb\u017denska, ki je od\u0161la<\/strong> je \/…\/ pravi oglas za izku\u0161njo kinematografske projekcije. Film ne bi imel enakega u\u010dinka, \u010de bi ga gledali na \u010demer koli manj\u0161em kot na filmskem platnu \/…\/.\u00ab
– Jordan Cronk, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbDiaz i\u0161\u010de filmsko ustreznico geolo\u0161kemu \u010dasu. Njegov film nima bli\u017enjih planov \/…\/ in prav \u010dudno je prispeti na konec tako dolgega filma z le be\u017eno idejo \u2013 ali pa sploh brez nje \u2013 o dejanskem videzu likov. Posnet je v strogi monokromatiki, ki je \u0161e bolj zlove\u0161\u010da zaradi Diazove ljubezni do teme v vseh pogledih \u2013 njegove po\u010dasne, neosvetljene sekvence lahko primerjamo z mra\u010dnimi podobami lizbonskega Fontainhasa Pedra Coste ali uli\u010dnimi prizori Tsai Ming-lianga. To je film, v katerega se je treba pritipati kot v kak\u0161no cerkveno ru\u0161evino ali z duhovi naseljeno hi\u0161o.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ vaja v strogosti, kjer vsak prizor gori od zgo\u0161\u010denih \u010dustev in \u010dlove\u0161kega so\u010dutja \/…\/\u00ab
– Clarence Tsui, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbNjeno ma\u0161\u010devanje je dialekti\u010dno: ni videti kot cilj, temve\u010d kot proces, kot pot do cilja, kot Bog, ki vse vidi, a \u010daka. In bolj ko Rodrigu \u2013 eliti – zateguje zanko, bolj ustvarja revolucionarno atmosfero, v kateri mu jo bo lahko do konca zategnil kdorkoli.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbPrek svojih del nam namre\u010d praviloma ponuja zgodbe ve\u010d likov, s katerimi la\u017eje zajame \u0161ir\u0161i zgodovinski in dru\u017ebeni kontekst. In tudi takrat, ko se je v svojih zgodbah osredoto\u010dil le na en lik, kot na primer v Heremiasu<\/strong>, je bila njegova zgodba jasno zasnovana le kot izhodi\u0161\u010de za razmislek o \u0161ir\u0161ih dru\u017ebeno relevantnih temah. Tokrat pa se zdi njegova zgodba o Horaciji in njenih tegobah, od obsodbe zaradi umora ki ga ni storila, do izdaj njenih najbli\u017ejih prijateljev, presenetljivo intimisti\u010dna. A zgolj tako branje Diazovega dela bi bilo izrazito zavajajo\u010de in redukcionisti\u010dno. Prek celote nam namre\u010d hkrati nedvoumno spregovori tudi o socialnih krivicah in ekonomskih prepadih v sodobni filipinski dru\u017ebi. S tem pa ostaja zvest tako svoji dosedanji avtorski viziji, kakor tudi svoji lastni intimni viziji poslanstva filmskega ustvarjalca oz. sploh umetnika. Biti v slu\u017ebi ljudstva. In \u010de je v tem na\u0161em negotovem svetu ostalo \u0161e kaj gotovosti, je ena izmed teh prav dejstvo, da se Diaz svojemu poslanstvu nikoli ne izneveri.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbV primerjavi s sanjavostjo in razpolo\u017eenjskostjo njegovih prej\u0161njih filmov je \u017denska, ki je od\u0161la<\/strong>, precej neposreden. Morda je razlog to, da temelji na kratki zgodbi Leva Tolstoja, od katere si je Diaz izposodil tudi pripovedno strukturo; \u010detudi jo v svojem filmu uporabi le kot odsko\u010dno desko za razmislek o nasilni filipinski zgodovini in splo\u0161nej\u0161ih vpra\u0161anjih, povezanih z vero in moralo, je ogrodje knji\u017eevne predloge vseeno opazno v nekoliko urnej\u0161i in predvsem \u010dustveno dostopnej\u0161i filmski pripovedi. Morda ima prav zato v primerjavi z njegovimi drugimi filmi \u0161e posebno hipnoti\u010den u\u010dinek, njegovi najbolj\u0161i deli pa v svoji bogati ve\u010dplastnosti v najbolj\u0161ih trenutkih spominjajo celo na epski, velikopotezen roman, od katerega se je skoraj nemogo\u010de odtrgati.\u00ab
– Tina Poglajen, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Lav Diaz v intenzivni, z bene\u0161kim zlatim levom oven\u010dani \u010drno-beli meditaciji na temo ma\u0161\u010devanja in odpu\u0161\u010danja poda klini\u010dno anamnezo sodobne filipinske dru\u017ebe skozi o\u010di po krivem obsojene \u017eenske.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9458,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9457"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9458"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9457"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}