{"id":9437,"date":"2022-02-04T12:44:45","date_gmt":"2022-02-04T11:44:45","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ameriska-ljubica\/"},"modified":"2022-02-04T12:47:12","modified_gmt":"2022-02-04T11:47:12","slug":"ameriska-ljubica","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ameriska-ljubica\/","title":{"rendered":"Ameri\u0161ka ljubica"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Star, osemnajstletno dekle z dna ameri\u0161ke dru\u017ebe, pobegne od doma in se pridru\u017ei skupini mladih, ki potujejo po de\u017eeli in od vrat do vrat prodajajo naro\u010dnine na revije, no\u010di pa pre\u017eivljajo ob divjih zabavah. Pisana dru\u0161\u010dina obstrancev, ki jo vodita brezobzirna Krystal ter njen \u0161armantni in nepredvidljivi pomo\u010dnik Jake, kmalu postane dekletova nadomestna dru\u017eina. Medtem ko mimo oken be\u017eijo zapu\u0161\u010deni nakupovalni centri, zanikrni moteli in obubo\u017eana predmestja, Star odkriva svet ljubezni, upanja ter svobode, ki jo prina\u0161a \u017eivljenje na cesti.<\/p>\n

Surovo in neolep\u0161ano, a hkrati liri\u010dno in upanja polno popotovanje po robovih ameri\u0161ke dru\u017ebe pripoveduje zgodbo mladega dekleta, ki \u00bbnajde ljubezen na brezupnem kraju\u00ab. Epski film ceste, ki ga poganjajo nalezljiv soundtrack, \u010dudovita fotografija in izvrsten nastop mlade natur\u0161\u010dice v glavni vlogi, je britanski re\u017eiserki Andrei Arnold (Akvarij<\/strong>, Viharni vrh<\/strong>) prinesel nagrado \u017eirije na festivalu v Cannesu.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Re\u017eiserko je navdihnil \u010dlanek v \u010dasopisu The New York Times<\/em> o subkulturi mladih, ki potujejo od mesta do mesta in se pre\u017eivljajo s prodajo revij (http:\/\/www.nytimes.com\/2007\/02\/21\/us\/21magcrew.html<\/a>). Da bi se \u00bb\u010dustveno povezala z Ameriko\u00ab, je med pripravami na film prepotovala ameri\u0161ki jug in srednji zahod. Igralce je na\u0161la na parkiri\u0161\u010dih trgovin, pla\u017eah, obcestnih po\u010divali\u0161\u010dih in dru\u017ebenih omre\u017ejih. Med petnajstimi mladimi, ki jih je nazadnje izbrala za vloge \u010dlanov ekipe, sta imela poleg Shie LaBeoufa in (Elvisove vnukinje) Riley Keough igralske izku\u0161nje le dva.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbVedno sem se rada klatila. \u017de kot otrok nisem zdr\u017eala v hi\u0161i. Ves \u010das sem bila na nogah, se potikala naokrog, raziskovala in ostajala zunaj cele dneve. \/\u2026\/ Rada sem imela pustolov\u0161\u010dine. Iskala sem divje jagode, vse te re\u010di, ki jih dela\u0161, ko si mlad. Ameri\u0161ka ljubica<\/strong> je nekak\u0161en podalj\u0161ek vsega tega. \/\u2026\/ Je moj najbolj oseben film doslej. \/\u2026\/ Navdih za filme ve\u010dinoma \u010drpam iz sveta okoli sebe. Veliko raziskujem in se poglobim v kraje in ljudi, o katerih nameravam posneti film. Resni\u010dno \u017eivljenje in resni\u010dni ljudje me zares navdihujejo. \/\u2026\/ Ameri\u0161ka ljubica<\/strong> je me\u0161anica tistega, kar sem izvedela na svojih potovanjih [med pripravami na snemanje], ter filmov, s katerimi sem odra\u0161\u010dala \u2013 miti\u010dne Amerike iz vesternov in filmov ceste. \/\u2026\/ Svet potujo\u010dih prodajalcev revij je naredil name mo\u010dan vtis. Mladi, njihovo ozadje, razlog, da so se pridru\u017eili skupini, dejstvo, da so potovali, raziskovali, se zabavali \/\u2026\/, glasba, ki so jo poslu\u0161ali, ob\u010dutek, da so dru\u017eina, \u010deprav ve\u010dina sploh ni vedela, kaj ta beseda pomeni. \/\u2026\/ V Ameri\u0161ki ljubici<\/strong> igra veliko mladih, ki sem jih pobrala s ceste. Ti mulci niso naredili ni\u010desar, kar sem jih prosila … Ampak rada imam kaos, ker prina\u0161a \u017eivljenje. Med snemanjem no\u010dem imeti vsega pod nadzorom, rada se pustim presenetiti. \/\u2026\/ Film je me\u0161anica dokumentarca in mojega scenarija.\u00ab
– Andrea Arnold<\/p>\n

\u00bbNekatere stvari, ki smo jih govorili, so bile napisane. Ampak ve\u010dinoma smo samo poslu\u0161ali glasbo in se kulirali. Pogovarjali smo se tako, kot se pogovarjamo v resni\u010dnem \u017eivljenju. Vsi smo bili tak\u0161ni, kot smo v resnici; na posnetkih vidi\u0161 na\u0161e prave osebnosti. In prav zato je film tako lep.\u00ab
– Sasha Lane (Star)<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Andrea Arnold (letnik 1961), nekdanja britanska televizijska igralka, je leta 2005 prejela oskarja za kratki film Wasp<\/strong>, leto kasneje pa posnela svoj celove\u010derni prvenec Rde\u010da cesta<\/strong> (Red Road<\/strong>). Film je bil premierno predvajan v\u00a0glavnem tekmovalnem programu festivala v\u00a0Cannesu, kjer je prejel nagrado \u017eirije \u2013 uspeh, ki ga je Arnoldova ponovila \u017ee z naslednjim filmom\u00a0Akvarij <\/strong>(Fish Tank, 2009)<\/em>, portretom uporni\u0161ke najstnice s\u00a0socialnega roba v\u00a0angle\u0161kem Essexu. Poleg slednjega smo si v Kinodvoru pred leti lahko ogledali \u0161e njeno drzno priredbo angle\u0161ke literarne klasike Viharni vrh <\/strong>(Wuthering Heights, 2011). Ameri\u0161ka ljubica <\/strong>je re\u017eiserki \u017ee tretji\u010d prinesla nagrado \u017eirije v Cannesu.<\/p>\n

Filme Andree Arnold zaznamuje surov, naturalisti\u010den pristop do pere\u010dih socialnih problematik, v\u00a0ozadju katerega ti\u010dita redko videna empatija in globoko humanisti\u010dno prepri\u010danje avtorice; s tem se suvereno vpisuje v\u00a0tisto tradicijo britanskega filma, ki so jo proslavili Lindsay Anderson, Tony Richardson, Ken Loach in Mike\u00a0Leigh.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbBritanka Andrea Arnold je z Ameri\u0161ko ljubico<\/strong> ustvarila najbogatej\u0161i in najbolj sublimen ameri\u0161ki film leta: dokumentarno pravljico, ki je obenem nekak\u0161en muzikal; odiseji podobno popotovanje skozi tisto drugo Ameriko z bildungsromanom o najstnici iz delavskega razreda v svojem \u017eivahno utripajo\u010dem srcu. \/\u2026\/ Ameri\u0161ka ljubica<\/strong> nikoli ne postane eden tistih \u0161tevilnih filmov, ki jih prikli\u010de v spomin, na primer \u0160e en dan v raju<\/strong> (Another Day In Paradise) ali Spomladanske \u017eurerke<\/strong> (Spring Breakers) \/\u2026\/: Arnoldova je na trdnih britanskih temeljih loachevskega socialnega realizma in neorealisti\u010dnih strategij zgradila divji in neprizanesljiv, a hkrati skrajno radosten, optimisti\u010den in zapeljiv film, ki je tako vizualno o\u010darljiv kot glasbeno transformativen. \/\u2026\/ Film si resni\u010dno zaslu\u017ei pridevnik ‘ameri\u0161ki’: \u010deprav je \u017ee na prvi pogled jasno, gre za delo Andree Arnold, pa hkrati odli\u010dno ujame \u017eivahno predrznost in energijo proto-ameri\u0161kih filmarjev, kakr\u0161na sta ‘Divji’ Bill Wellman in Raoul Walsh. Ameri\u0161ka ljubica<\/strong> je tako kot njuna dela \u2013 in kot noben drug film letos \u2013 skoraj nezasli\u0161ano polna \u017eivljenja.\u00ab
– <\/strong>John Patterson, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbPotepu\u0161ki, postopa\u0161ki film ceste, ki ga poganjajo seks, hip-hop in bli\u017enji posnetki \u017eu\u017eelk. \/\u2026\/ Ameri\u0161ka ljubica<\/strong> je razpr\u0161ena antologija nasprotujo\u010dih si \u010dustev, ob\u010dutkov in \u017eanrov. To je hkrati epizodi\u010den potopis, kronika o odra\u0161\u010danju in obsodba te\u017ekih dru\u017ebenih razmer; film, ki ima v svojem DNK zapisu pribli\u017eno enako mero Jacka Kerouaca, J. D. Salingerja in Charlesa Dickensa. \/\u2026\/ Dolg in kaoti\u010den, kakr\u0161en je, je izmenoma opazujo\u010d in poln energije, pa tudi o\u010darljiv na na\u010din, ki je hkrati nepri\u010dakovan in organski.\u00ab
– A. O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbNekateri bodo v filmu \/\u2026\/ videli zgodbo o odra\u0161\u010danju \/\u2026\/, drugi sodobno razli\u010dico Golih v sedlu<\/strong> (Easy Rider) ali youthsploitation<\/em> pustolov\u0161\u010dino v slogu Larryja Clarka ali Gusa van Santa \/\u2026\/. A \u010de vpra\u0161ate mene, je Ameri\u0161ka ljubica<\/strong> najbolj\u0161e delo Andree Arnold po njenem prvencu Rde\u010da cesta<\/strong>; razburljiva pustolov\u0161\u010dina, ki spaja surovi v\u00e9rit\u00e9<\/em> slog dru\u017ebenopoliti\u010dnih parabol Kena Loacha z veli\u010dastno lepoto ruralnih filmskih sanj Terrencea Malicka \u2013 vse to filtrirano skozi o\u010di neukrotljive junakinje, katere izku\u0161nje so hkrati individualne in univerzalne.\u00ab
– Mark Kermode, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbDelno sanjava milenijska pustolov\u0161\u010dina, delno popa\u010dena tapiserija ameri\u0161ke kulture in delno izvrstno uprizorjen iTunes muzikal.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm bi morda najbolje opisali kot Sadove jeze <\/em>(Grapes of Wrath) <\/em>ali Na cesti<\/em> (On the Road) <\/em>za milenijsko generacijo.\u00ab
– Jordan Ruimy, The Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbNajpomembnej\u0161i in najbolj eksploziven film o mladinski kulturi v zadnjem \u010dasu.\u00ab
– Dazed and Confused Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbAndrea Arnold napolni Ameri\u0161ko ljubico<\/strong> \/\u2026\/ s svojimi zna\u010dilnimi motivi \u2013 naturalisti\u010dnimi opisi te\u017ekih plati delavskega \u017eivljenja, intenzivnimi spolnimi prizori, eksplozivno fizi\u010dno energijo ter odsotnostjo moraliziranja in sentimentalnosti \u2013, hkrati pa najde surovo lepoto v najbolj neprivla\u010dnih delih ameri\u0161ke pokrajine. \u0160e ve\u010d: tako kot v Akvariju<\/strong> tudi tu izvabi osupljivo igro iz neprofesionalne igralke. \u010ceprav zanikrno subkulturno prizori\u0161\u010de \/\u2026\/ prikli\u010de v spomin filme re\u017eiserjev, kot sta Larry Clark in Harmony Korine, ter fotografije Roberta Franka, Dannyja Lyona in Williama Egglestona, pa so teme in slog povsem v duhu re\u017eiserkinih prej\u0161njih del.\u00ab
– Alissa Simon, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbS svojimi surovimi ritmi, grobimi teksturami in sanjavo \/\u2026\/ liri\u010dnostjo je Ameri\u0161ka ljubica<\/strong> bolj kot zna\u010dajska \u0161tudija popolna \u010dutna potopitev v naglo spreminjajo\u010do se zavest mlade \u017eenske. Hkrati pa je improviziran muzikal, posnetek generacije, ki nima \u010desa izgubiti, ter sijajna dekonstrukcija romance odprte ceste \u2013 \u010de tiste prave romance niti ne omenjam.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm se odvija kot cikli\u010dna meditacija o iskanju pomena v prazni pokrajini \/\u2026\/. Kemija para je tako hipnoti\u010dna, da se na trenutke zdi, kot bi \u0161lo za neorealsiti\u010dno verzijo Bonnie in Clyda \/\u2026\/. Ameri\u0161ka ljubica <\/strong>doka\u017ee, da je Andrea Arnold ena najbolj\u0161ih delujo\u010dih filmskih ustvarjalk \/\u2026\/. S tem filmom se je kot \u0161e nikoli v svoji cveto\u010di karieri pribli\u017eala magnum opusu.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbGanljiv, optimisti\u010den in preprosto \u010dudovit film \/\u2026\/. Ameri\u0161ka ljubica<\/strong> ujame duha generacije.\u00ab
– Ryland Aldrich, Screen Anarchy<\/em><\/p>\n

\u00bbGre morda za najbolj sve\u017e film o mladih ljudeh v Ameriki po Mulariji<\/strong> (Kids) Larryja Clarka iz leta 1995.\u00ab
– Rory O\u2019Connor, The Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je vizualno \u010dudovit: nemirna in pogosto s soncem prepojena fotografija Robbieja Ryana \u017eivo zabele\u017ei tako trenutke industrijske sivine kot bukoli\u010dne idile \/\u2026\/.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbAmeri\u0161ka ljubica<\/strong> je close-up svobode. \/\u2026\/ Svoboda je cesta, trg je njen akvarij. Pogled na Ameriko – na svobodo, ki dru\u017eno s peklenskim asfaltom, moteli, trailer parki, predmestji, pu\u0161\u010davami, pti\u010di, metulji, reklamami, razrednimi prepadi, zapu\u0161\u010denimi otroki, kapitalisti\u010dno malaise<\/em> in dolinami smrti ameri\u0161kega sna drvi mimo njih – je itak tesnoben in utesnjen, posnet iz tesnega, nagnetenega belega kombija. Ljudi, ki ho\u010dejo svobodo, je preprosto preve\u010d. \u0160tikli, recimo Fade into You<\/em>, Recharge & Revolt<\/em>, Dream Baby Dream<\/em>, Out the Mud<\/em>, I Kill Children<\/em>, American Honey<\/em>, I Don’t Fuck With You<\/em> in Uber Everywhere<\/em>, jim povejo, kaj naj \u010dutijo, toda le zato, ker zvenijo tako, kot da so jih napisali sami – ko je svoboda obnemela. Kot Harry Dean Stanton v Wendersovem roadmovieju Pariz, Teksas<\/strong>.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je film ceste, postavljen v ogromno prostrano Ameriko avtocest, avtodomov, motelov, monta\u017enih hi\u0161 in ogromnih nakupovalnih centrov. Tu so brezkon\u010dne ravnice ameri\u0161kega srednjega zahoda. Naftna polja, sezonski delavci, bogastvo in rev\u0161\u010dina, kr\u0161\u010danstvo in kapital. Ameri\u0161ka ljubica<\/strong> ustvari ob\u010dutek de\u017eele, v kateri je propadla institucija dru\u017eine, in se da pre\u017eiveti le, \u010de se ustvari nekak\u0161na nadomestna dru\u017eina. Ta zelo dolg in spro\u0161\u010den film je kot pri\u010devanje mladih v de\u017eeli, v kateri ni ni\u010desar trajnega, in je skoraj nemogo\u010de pognati korenine.\u00ab
– Andrej Gustin\u010di\u010d, Kino fokus<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017de pri Akvariju<\/strong> je bilo osve\u017eujo\u010de, da je Andrea Arnold izrazito socialno obarvano tematiko uspela na platno prenesti brez nepotrebne sentimentalnosti, jokavosti ali moraliziranja, torej samo z natan\u010dnim prikazom dogajanja in delovanja likov. Izreden \u010dut za pripovedovanje zgodb pa je \u0161e izpopolnila svojem prvem ameri\u0161kem filmu Ameri\u0161ki ljubici<\/strong>. \/\u2026\/ Andrea Arnold je s svojim filmom podala ostro kritiko ameri\u0161ke dru\u017ebe in ustvarila odli\u010den film ceste. Protagonisti filma so ljudje, ki i\u0161\u010dejo svoj prostor pod soncem, kljub temu, da jim ga dru\u017eba ne priznava. Ponovno brez sentimenta, patosa, zato pa s \u010dutom za \u010darobnost trenutkov, kot jih do\u017eivlja glavna junakinja. \/\u2026\/ Andrea Arnold je svojo kariero za\u010dela kot igralka in svoj celove\u010derni prvenec posnela pri 45-ih, a je v 11 letih od takrat dobila status ene najbolj talentiranih in samosvojih filmskih ustvarjalk, oziroma ustvarjalcev. Na platna prina\u0161a zgodbe, ki jih sicer v svetu filma ne sre\u010damo prav pogosto.\u00ab
– Tesa Drev, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Surovo in neolep\u0161ano, a hkrati liri\u010dno in upanja polno popotovanje po robovih ameri\u0161ke dru\u017ebe pripoveduje zgodbo mladega dekleta, ki \u00bbnajde ljubezen na brezupnem kraju\u00ab. Epski film ceste, ki ga poganjajo nalezljiv soundtrack, \u010dudovita fotografija in izvrsten nastop mlade natur\u0161\u010dice v glavni vlogi, je britanski re\u017eiserki Andrei Arnold (Akvarij, Viharni vrh) prinesel nagrado \u017eirije na festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9438,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9437"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9438"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9437"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}