{"id":9435,"date":"2020-01-03T13:13:34","date_gmt":"2020-01-03T12:13:34","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/molk\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:48","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:48","slug":"molk","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/molk\/","title":{"rendered":"Molk"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Sedemnajsto stoletje, \u010das japonskega preganjanja kr\u0161\u010danske vere. Mlada idealisti\u010dna jezuitska duhovnika se izkrcata na neizprosni obali japonskega pode\u017eelja. Pri\u0161la sta, da bi poiskala svojega nekdanjega mentorja, ki je tamkaj \u0161iril kr\u0161\u010danstvo, zdaj pa naj bi se odpovedal svoji veri in postal budist. Mladeni\u010da se znajdeta v skrivnostni de\u017eeli, ki je ne razumeta, z vodnikom, ki mu ni mo\u010d povsem zaupati. V naslednjih mesecih postaneta pri\u010di dogodkov, ki globoko zamajejo temelje njune vere.<\/p>\n

Eden najbolj osebnih filmov Martina Scorseseja, epska, napeta, a tudi kontemplativna zgodovinska drama, ki spra\u0161uje, zakaj Bog mol\u010di, ko \u010dlovek trpi, in kje ti\u010di jedro tiste prave, globoko nesebi\u010dne vere.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSnov Endove knjige je del mojega \u017eivljenja \u017ee od zelo mladih let. Odra\u0161\u010dal sem v pobo\u017eni katoli\u0161ki dru\u017eini in bil tesno vpet v religijo. Moj temelj je \u0161e vedno rimskokatoli\u0161ka duhovnost, v katero sem bil potopljen kot otrok, duhovnost, ki je globoko povezana z vero. \/…\/ Sem v \u017eivljenjskem obdobju, ko neprestano razmi\u0161ljam in se spra\u0161ujem o veri in dvomu, o \u0161ibkosti, o stanju \u010dlove\u0161tva \u2013 in prav to so teme, ki se jih Endova knjiga tako neposredno loteva. \/…\/ Kr\u0161\u010danstvo temelji na verovanju, a ko si pobli\u017ee ogledamo njegovo zgodovino, vidimo, da se je bilo prisiljeno neprestano prilagajati, vedno z velikim naporom, da bi vera lahko uspevala. To je paradoks, ki lahko prinese veliko bole\u010dine: na prvi pogled se zdi, da sta verovanje in dvom postavljena v antitezo. Pa vendar sam verjamem, da gresta z roko v roki. Eno hrani drugega. Dvom lahko vodi v veliko osamljenost, toda kadar sobiva z vero, tisto pravo, neomajno vero, lahko vodi v najbolj osre\u010dujo\u010d ob\u010dutek skupnosti. In prav ta bole\u010de paradoksalni prehod od gotovosti prek osamljenosti do skupnosti Endo tako dobro razume. \/…\/ Sebastian Rodrigues predstavlja tisto, \u010demur bi lahko rekli ‘najbolj\u0161e in najsvetlej\u0161e v katoli\u0161ki veri’. \/…\/ znajde se sredi druga\u010dne, sovra\u017ene kulture v sklepni fazi njenega dolgotrajnega boja proti kr\u0161\u010danstvu. Rodrigues z vsem svojim srcem verjame, da bo postal junak zahodnja\u0161ke zgodbe, ki jo vsi dobro poznamo: kr\u0161\u010danska alegorija, kristusovski lik z lastnim Getsemanijskim vrtom \u2013 zaplato gozda \u2013 in svojim lastnim Judo I\u0161karijotom, ubogo paro po imenu Kichijiro. \/…\/ Molk<\/strong> je zgodba o \u010dloveku, ki se dokoplje do bole\u010dega spoznanja, da je bo\u017eja ljubezen skrivnostnej\u0161a, kot je verjel, da Bog \u010dloveku in njegovim odlo\u010ditvam prepu\u0161\u010da veliko ve\u010d, kot si mislimo, in da je Bog vedno ob nas, pa \u010deprav mol\u010di. \/…\/ Menim, da je Rodrigues dejansko na\u0161el resnico kr\u0161\u010danstva. Tisto idejo o nesebi\u010dnosti in so\u010dutju, ki smo jo iskali. Vem, da to zdaj najbr\u017e ni moderno, a film govori o so\u010dutju, o spo\u0161tovanju drugih ljudi, o spo\u0161tovanju drugih kultur in o tem, da drugim ne smemo vsiljevati svojih vrednot.\u00ab
– Martin Scorsese<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film Molk<\/strong> je Scorsese razvijal kar petindvajset let in velja za enega njegovih najbolj osebnih projektov. Scenarij sloni na istoimenski knji\u017eni predlogi Shusakuja Enda, pisatelja, ki je pisal z redke perspektive japonskega katolika. Endov roman temelji na zgodovinskih dejstvih. Glavnina dogajanja je tako v romanu kot v filmu postavljena v leti 1640 in 1641, v zgodnje obdobje Edo. Prvi misijonarji so na Japonsko prispeli skoraj stoletje prej, v \u010dasu politi\u010dne nestabilnosti, ko so razli\u010dni klani bili spopad za prevlado. Delo misijonarjev je bilo neposredno povezano z odprtjem trgovskih poti z Zahodom. Dolga leta so bili misijonarji med Japonci relativno dobro sprejeti in do leta 1600 se je med 200.000 in 300.000 Japoncev spreobrnilo v katoli\u0161ko vero. Ko se je uveljavil re\u017eim \u0161ogunata Tokugava, je fevdalna voja\u0161ka vlada klana Tokugava za\u010dela \u0161iriti svojo mo\u010d in zdru\u017eevati Japonsko pod svojo vladavino. V evropskih misijonarjih so videli nasprotnike, gro\u017enjo svoji suverenosti, zato so jih za\u010deli preganjati in jih leta 1614 z dekretom izgnali iz dr\u017eave. Mnogi duhovniki so dr\u017eavo zapustili, nekateri pa so ostali in podtalno delovali \u0161e naprej. Eden izmed njih je bil Christovao Ferreira, vodja jezuitskega reda na Japonskem. Za\u010delo se je obdobje preganjanja, ko so se bili kristjani prisiljeni odre\u010di svoji veri ali pa so bili na razli\u010dne na\u010dine mu\u010deni in ubiti. Leta 1633 so jezuiti prejeli vest, da se je Christovao Ferreira spreobrnil v budisti\u010dno vero in postal kolaborant japonske vlade. Kmalu zatem je Japonska zaprla svoje meje proti Zahodu in tako je ostalo naslednjih dvesto let.<\/p>\n

Roman Molk<\/em> je v prevodu Iztoka Ilca leta 2009 iz\u0161el pri Cankarjevi zalo\u017ebi.<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Martin Scorsese (rojen leta 1942 v New Yorku) je potomec italijanskih priseljencev, ki so v New York pri\u0161li okrog leta 1910 in se naselili v italijanski \u010detrti, ki je bila kasneje vir navdiha za mnoge njegove filme. Scorsese danes velja za eno najve\u010djih \u0161e \u017eive\u010dih in delujo\u010dih legend ameri\u0161ke kinematografije ter enega izmed protagonistov t. i. \u00bbnovega Hollywooda\u00ab. Nase je opozoril \u017ee s prvencem Kdo trka na moja vrata<\/strong> (Who’s That Knocking at My Door?, 1967), s katerim je pritegnil pozornost Rogerja Cormana, ki mu je nato zaupal re\u017eijo filma Boxcar Bertha<\/strong> (1972), pravi preboj na filmsko sceno pa mu je prinesla njegova prva sodobna urbana kriminalna drama Ulice zla<\/strong> (Mean Streets, 1973). Tematika mafije se pojavlja skozi vso re\u017eiserjevo kariero, najbolj celostno v filmih Dobri fantje<\/strong> (Goodfellas, 1990, srebrni lev za najbolj\u0161o re\u017eijo) in Kazino<\/strong> (Casino, 1995). Z nekaterimi filmi, predvsem z epsko dramo o \u017eivljenju Jezusa Kristusa in njegovem boju z notranjimi demoni in sku\u0161njavami Zadnja Kristusova sku\u0161njava<\/strong> (The Last Temptation of Christ, 1988), je dvignil nemalo prahu, z mnogimi kultnimi klasikami pa je navdu\u0161il tako kritike kot gledalce. Mednje lahko \u0161tejemo filme Pobesneli bik<\/strong> (Raging Bull, 1980), Scorsesejevo z zlatim globusom za najbolj\u0161o re\u017eijo nagrajeno vizijo nastanka New Yorka Tolpe New Yorka<\/strong> (Gangs of New York, 2002), s petimi oskarji oven\u010dano biografijo ekscentri\u010dnega inovatorja Howarda Hughesa Letalec<\/strong> (The Aviator, 2004), s \u0161tirimi oskarji nagrajeno Dvojno igro<\/strong> (The Departed, 2006), zagonetni psiholo\u0161ki triler Zlove\u0161\u010di otok<\/strong> (Shutter Island, 2010), v 3D tehniki posneti poklon Georgesu M\u00e9li\u00e8su Hugo<\/strong> (zlati globus za najbolj\u0161o re\u017eijo 2011) ter film Volk z Wall Streeta<\/strong> (The Wolf of Wall Street, 2013), portret kontroverznega brokerja Jordana Belforta, v katerem je ob Leonardu DiCapri<\/em>u nastopila tudi Katarina \u010cas. Scorsese pa ni bil priljubljen samo pri ameri\u0161kih kritikih, kultni status je hitro za\u010del dobivati tudi v Evropi. Prvo nominacijo za cansko zlato palmo si je prislu\u017eil z dramo Alice ne \u017eivi ve\u010d tukaj<\/strong> (Alice Doesn’t Live Here Anymore, 1974), zlato palmo pa je prejel dve leti kasneje za film Taksist<\/strong> (Taxi Driver, 1976). Tretji\u010d se je v Cannesu pomeril s satiri\u010dnim filmom Kralj komedije<\/strong> (The King of Comedy, 1982), \u010drno komedijo na temo ameri\u0161ke kulture medijev in poveli\u010devanja zvezdni\u0161tva, leta 1986 pa je za Idiotsko no\u010d<\/strong> (After Hours, 1985), nenavaden, mani\u010dni sprehod po no\u010dnih ulicah New Yorka, prav tam prejel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo. S psiholo\u0161kim trilerjem Rt strahu <\/strong>(Cape Fear, 1991) je tekmoval na festivalu v Berlinu, s portretom newyor\u0161ke visoke dru\u017ebe dvajsetih let dvajsetega stoletja \u010cas nedol\u017enosti<\/strong> (The Age of Innocence, 1993) pa na festivalu v Benetkah. Manj izpostavljen in komercialno manj uspe\u0161en je bil muzikal New York, New York<\/strong> (1977), pri nas pa smo videli tudi filme Barva denarja<\/strong> (The Color of Money, 1986), biografski film o \u017eivljenju Dalajlame Kundun<\/strong> (1997) in dramo Med \u017eivljenjem in smrtjo<\/strong> (Bringing Out the Dead, 1999). Scorsese je posnel tudi nekaj dokumentarcev, med njimi vrsto glasbenih, denimo Zadnji val\u010dek<\/strong> (The Last Waltz, 1978), z grammyjem nagrajeni No Direction Home: Bob Dylan<\/strong> (2005) in poklon skupini The Rolling Stones Shine a Light<\/strong> (2008). Nekaj dokumentarcev je posvetil tudi filmski umetnosti \u2013 leta 1996 je po naro\u010dilu Britanskega filmskega in\u0161tituta in v sore\u017eiji z Michaelom Henryjem Wilsonom ob stoletnici rojstva filmske umetnosti posnel \u0161tiriurni dokumentarec A Personal Journey with Martin Scorsese Through American Movies<\/strong>, leta 2001 pa dokumentarec, ki ljube\u010de popisuje njegovo ljubezen do italijanske kinematografije Il Mio Viaggio in Italia<\/strong>.<\/p>\n

Med letoma 2010 in 2014 je za televizijsko hi\u0161o HBO posnel pilotno epizodo in produciral serijo Imperij pregrehe<\/strong> (Boardwalk Empire), razko\u0161no gangstersko dramo o \u010dasu prohibicije leta 1920 v Atlantic Cityju, ki je prejela kar dvanajst emmyjev in zlati globus za najbolj\u0161o dramsko serijo. Leta 1997 je prejel nagrado za \u017eivljenjsko delo Ameri\u0161kega filmskega in\u0161tituta, leta 2012 pa BAFTO za \u017eivljenjsko delo. Je tudi ustanovitelj in vodja neprofitne organizacije The Film Foundation, ki se posve\u010da varovanju in ohranitvi filmske dedi\u0161\u010dine. Njegov zadnji film Molk<\/strong> je bil premierno prikazan v Vatikanu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbMolk<\/strong> je Scorsesejev najbolj\u0161i film zadnjih dvajsetih let \/…\/. Trenutek Rodriguesove apostazije je, preprosto re\u010deno, ena najizjemnej\u0161ih sekvenc, kar jih je Scorsese kdajkoli ustvaril \u2013 trenutek tako mojstrske re\u017eijske spretnosti, \u010dustvene silovitosti in bogato razvejanega pomena, da je vsaj meni vzel dih. \/…\/ Kaj ostane od vere, ko se odre\u010demo njenim podobam, spra\u0161uje Scorsese, vrhovni stvarnik podob. Kaj je vera brez svetih podob in totemov, ki ji dajo obliko in izraz v tem na\u0161em snovnem svetu?\u00ab\u00a0\u00a0
– Andrew Tracy, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbMolk<\/strong> je film velike vneme, ki se razplete v eno samo misel: \u010de se je vernik prisiljen javno odre\u010di svoji veri, a ohrani njeno skrito, neosvojljivo jedro, \u010de za hrbtom na skrivaj dr\u017ei figo \u2013 je to poraz ali ne? Bog seveda vidi vse \u2013 tudi to, kako je javno zanikanje vere odvrnilo od verovanja na stotine ali tiso\u010de ljudi. Toda ali je javno razkazovanje vere pomembnej\u0161e od skrite kup\u010dije z mol\u010de\u010dim stvarnikom?\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbMolk iz naslova je molk Boga, kot ga sprva ob\u010duti Rodrigues, ko je postavljen pred najve\u010djo preizku\u0161njo svoje vere. Pa Bog res mol\u010di? Ali je zanj, s tem pa seveda za vsakega verujo\u010dega posameznika, vpra\u0161anje zunanje potrditve vere res bistveno vpra\u0161anje? In kdo pravzaprav resni\u010dno mol\u010di, ko mol\u010di Bog? Konec koncev dobrega in zla ne povzro\u010da Bog, ampak \u010dlovek. Scorsesejev Molk<\/strong> \/\u2026\/ na ta vpra\u0161anja odgovarja z \u2013 molkom. Natan\u010dneje: odgovarja z vizualno preprostim, po\u010dasnim in tema\u010dnim ter obenem ne\u017enim in so\u010dutnim filmom. Ter predvsem s tako teolo\u0161kim kot teleolo\u0161kim disputom in kontemplacijo, ki nikamor ne hitita in se ne menita za gledal\u010deva pri\u010dakovanja. Vpra\u0161anje smiselnosti vere in trpljenja, \u0161e zlasti pa vpra\u0161anje vere v svetu, ki se ne zmeni (ve\u010d) za vero, je lahko obenem vznemirljiv filozofsko-\u0161ahovski spopad, lahko pa je seveda tudi zelo intimna duhovna in \u010dustvena izku\u0161nja skrivnosti vere same. Scorsese z Molkom<\/strong> razpre oba horizonta \u2013 od posameznega gledalca pa je odvisno, kateri ga bo anga\u017eiral.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbScorsesejevi filmi so bili vedno zgodbe o odre\u0161itvi, odpla\u010dilu dolga, razdol\u017eitvi, zveli\u010danju in kri\u017eanju, niso pa nikoli skrivali, kaj je v resnici odre\u0161itev \u2013 torture porn, pornifikacija torture, body horror, nasilje, avtodestrukcija \/\u2026\/. Odre\u0161itev kli\u010de film. Le film lahko poka\u017ee pekel \u2013 cvretje v neskon\u010dnem ognju. Tako kot film terja vero, odre\u0161itev terja film. Odre\u0161itev je film, ki ponavlja: To ni le film, to ni le film, to ni le film! ‘Vse razen bole\u010dine je sranje,’ sli\u0161imo v Ulicah zla<\/strong>. Scorsesejev Molk<\/strong> \u2013 film o ultimativnem testu vere v Boga in pornificiranosti odre\u0161itve, asketski odgovor na hedonisti\u010dne, dekadentne ekscese Volka z Wall Streeta<\/strong> (‘Ne bom umrl trezen.’) in dopolnitev Zadnje Kristusove sku\u0161njave<\/strong>, v kateri je JK le sanjal, da je izgubil vero (‘\u010ce bi bil ogenj, bi gorel.’) \u2013 to spiralo sklene. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbScorsese se rad spusti med izob\u010dene in prezirane, rad se pome\u0161a med moralne gobavce, jim izmije rane, tvega oku\u017ebo. Med Kichijirom, nepopravljivim serijskim odpadnikom iz Molka<\/strong>, in Johnnyjem Boyem iz Ulic zla<\/strong> lahko potegnemo ravno \u010drto. Scorsesejevi filmi, poseljeni s tak\u0161nimi brezupne\u017ei ter polni pre\u017ee\u010dih vab in pasti, gledalcu ne ponujajo nobenega bla\u017eilca v obliki varnega pomilovanja ali prezira \u2013 ko gledate Molk<\/strong>, ste tudi vi vpleteni in skupaj z duhovnikom kot nema pri\u010da grozljivi predstavi gledali\u0161\u010da krutosti stojite pred preizku\u0161njo. Molk<\/strong> je \u010dudovit, mu\u010den dodatek k Scorsesejevemu opusu, temu nespornemu spomeniku vizualni \u010darobnosti in moralni nizkotnosti.\u00ab
– Nick Pinkerton, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbNe pripeti se pogosto, da nam Hollywood servira film s kr\u0161\u010dansko tematiko, ki nima posebnega namena pridigati ne omahljivcem ne prepri\u010danim. Z neizprosno inteligenco ter suverenim obvladovanjem kulturnih in teolo\u0161kih razlik Molk<\/strong> obrne na glavo znano pripoved o imperialisti\u010dni osvojitvi ter pomete z obi\u010dajno hollywoodsko modrostjo o Vzhodu, ki se priklanja Zahodu.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbMorda Rodrigues v svoji \u017eelji, da bi bil podoben Jezusu, i\u0161\u010de tudi samopoveli\u010danje v lastnem mu\u010deni\u0161tvu. Toda Kristusa v resnici ne najde tako, da mu postane podoben, ampak tako, da najde svojo pot s pomo\u010djo lika, ki se zdi njegovo nasprotje \u2013 svojega izdajalca Judo I\u0161karijota. Rodriguesova pot od prepri\u010danja skozi dvom in samoizpra\u0161evanje ter nazaj do vere je dialog, ki ga vodi sam s seboj, obenem pa je pozunanjen v drugih likih, ki ta proces odslikavajo in izkrivljajo.\u00ab
– Richard Combs, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbScorsese ni nikoli posnel vesterna, a Molk<\/strong> je njegov najve\u010dji pribli\u017eek \u2013 Scorsesejeva verzija Iskalcev<\/strong> (The Searchers) Johna Forda. \/…\/ Vestern je filozofski in politi\u010dni \u017eanr par excellence; obravnava predbirokratsko stanje, kjer so dru\u017ebene funkcije na platnu udejanjene v neposredni, fizi\u010dni akciji. V Molku<\/strong> si Scorsese izposodi najosnovnej\u0161i okvir \u017eanra, da bi skozenj opazoval fizi\u010dno uporabo brutalne sile. Njegov prikaz japonske dru\u017ebe je skromen, zato pa v do potankosti razdelane, obsesivno ponavljajo\u010de se, pa vendarle raznolike podrobnosti prika\u017ee agonijo japonskih kr\u0161\u010danskih spreobrnjencev in evropskih misijonarjev, ki jim nudijo duhovno oskrbo, intelektualne argumente, s katerimi japonski funkcionarji utemeljujejo svoja kruta dejanja, pa tudi tiste, s katerimi misijonarji opravi\u010dujejo lastno delovanje.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbScorsesejevo mojstrstvo je v tem, da ob pomo\u010di osupljive palete Rodriga Prieta vizualno na mo\u010d elegantno spaja japonsko asketsko lepoto in katoli\u0161ko ikonografijo s skoraj janzenisti\u010dno strogostjo in zadr\u017eanostjo. Gibson je pri Kristusovem pasijonu<\/strong> dosegel transcendenco s filmsko ekscesnim prikazom telesnega nasilja, ob Molku<\/strong> pa se velja prej spomniti na diametralno nasprotni primer \u2013 Scorsesejev \u010cas nedol\u017enosti<\/strong> iz leta 1993, v katerem je virtuozno prefinjeno prikazano, kako neusmiljeni so lahko dru\u017ebeni obredi in norme.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbScorsese slovi po prijemih, ki gledalcu vbrizgajo kineti\u010dni \u0161us: vpadljivih monta\u017enih trikih \/…\/, kontrastni osvetlitvi in glasbenih podlagah, sestavljenih ve\u010dinoma iz popularne glasbe. Molk<\/strong> je veliko bolj zadr\u017ean, z dolgimi posnetki, \u0161irokimi pokrajinskimi kadri, vtisom naravne osvetlitve in skoraj brez glasbe \/…\/. Toda umirjena, hladna, kontemplativna estetika Molka<\/strong> je prav tako agresivna kot mani\u010dnost Scorsesejevih drugih dram.\u00ab
– Tal Rosenberg, The Chicago Reader<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Eden najbolj osebnih filmov Martina Scorseseja, epska, napeta, a tudi kontemplativna zgodovinska drama, ki spra\u0161uje, zakaj Bog mol\u010di, ko \u010dlovek trpi, in kje ti\u010di jedro tiste prave, globoko nesebi\u010dne vere.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9436,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9435"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9436"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9435"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}