{"id":9407,"date":"2020-01-03T13:13:41","date_gmt":"2020-01-03T12:13:41","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/potovanje-casa-pot-zivljenja\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:47","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:47","slug":"potovanje-casa-pot-zivljenja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/potovanje-casa-pot-zivljenja\/","title":{"rendered":"Potovanje \u010dasa: pot \u017eivljenja"},"content":{"rendered":"

\u00bbNajlep\u0161e, kar lahko izkusimo, je skrivnost. Ta je vir vse prave umetnosti in znanosti. Tisti, ki so mu \u010dustva tuja, ki ni ve\u010d zmo\u017een \u010dudenja in osuplosti, je tako reko\u010d mrtev \u2013 njegove o\u010di so zaprte.\u00ab<\/em>
– Albert Einstein<\/p>\n

\u00bbMar na\u0161a trenutna podoba vesolja nikogar ne navdihuje? Na\u0161i pesniki je ne opevajo, na\u0161i umetniki je ne sku\u0161ajo upodobiti. Pevci ne pojejo o vrednotah znanosti; o tem lahko poslu\u0161ate kve\u010djemu predavanje. Vsekakor \u0161e ne \u017eivimo v znanstveni dobi.\u00ab<\/em>
– Richard Feynman<\/p>\n

Zgodba na\u0161ega vesolja in \u017eivljenja v njem nas ponese skozi \u010das od velikega poka in nastanka galaksij do najzgodnej\u0161e kozmologije na\u0161ega planeta, nato pa od epohalnih kozmolo\u0161kih dogodkov k rojstvu najneznatnej\u0161ih mikroorganizmov, eksploziji raznolikih \u017eivljenjskih oblik in nastopu \u010dlove\u0161tva.<\/p>\n

Prvi, a dolga desetletja tle\u010d in monumentalen dokumentarni projekt Terrencea Malicka (Drevo \u017eivljenja<\/strong>, \u010cude\u017eu naproti<\/strong>) je hvalnica naravi, \u017eivljenju in znanstvenemu spoznanju, katere protagonist je vesolje samo.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film Potovanje \u010dasa<\/strong>: pot \u017eivljenja<\/strong> je bil posnet v dveh razli\u010dicah: kot celove\u010derec, ki ga spremlja pripoved igralke Cate Blanchett, ter v skraj\u0161ani, 45-minutni verziji s pripovedjo Brada Pitta, ki je namenjena predvajanju v kinodvoranah z IMAX tehnologijo. (http:\/\/voyageoftime.imax.com\/<\/a>)<\/p>\n

Film je nastal v tesnem sodelovanju z ekipo znanstvenikov in strokovnjakov z razli\u010dnih podro\u010dij, zlasti pa pod budnim o\u010desom glavnega znanstvenega svetovalca, dr. Andrewa Knolla, profesorja geologije in planetologije na harvardski univerzi ter Nasinega svetovalca, ki se v svojem delu posve\u010da zgodnji evoluciji vrst in geolo\u0161ki zgodovini Zemlje ter, kar je najpomembnej\u0161e, povezavam med obema sferama raziskovanja.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbTerryju sem v \u0161ali rekel, da bi bil film, \u010de bi ga re\u017eiral jaz, videti popolnoma druga\u010de. Najverjetneje bi spominjal na dokumentarno oddajo s televizije PBS in obdelal obi\u010dajne glavne to\u010dke: kaj vemo, kako to vemo in kdaj je do tega pri\u0161lo. Toda to ni Terryjeva misija. Njegov film se spra\u0161uje nekaj povsem drugega: kako mi kot produkti dolgotrajnega procesa evolucije o tem procesu razmi\u0161ljamo? In tega vpra\u0161anja se loti skozi najbolj \u010dudovito evokativne podobe, kar sem jih kdaj videl in kar jih br\u017ekone kdaj bom. \u010cisto mogo\u010de gre za najbolj druga\u010dno in edinstveno pripoved zgodbe \u017eivljenja, kar jih je. \/\u2026\/ Sijajno pri tem filmu je, da nima prav ni\u010d skupnega s prirodoslovnimi deli, kot jih poznamo \u2013 s filmom, v katerem se biolog srednjih let v bermuda hla\u010dah sprehaja po savani in nam razlaga o mravlji\u0161\u010dih. Ta film pripada povsem drugi ravni in Terry preprosto odpravi vse ustaljene konvencije. Ne le da za tovrsten pristop obstaja prostor, pa\u010d pa se je dobesedno moral pojaviti velik filmski avtor, ki je zmo\u017een napraviti korak nazaj in nam povedati, da je zgodba o \u017eivljenju najbolj neverjetna zgodba, kar jih lahko povemo \u2013 in hkrati zgodba, ki pripada vsem nam.\u00ab
– Andrew Knoll, znanstveni svetovalec<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Terrence Malick (1943, Illinois) je odra\u0161\u010dal v Teksasu in Oklahomi. Leta 1966 je dokon\u010dal \u0161tudij filozofije na Harvardu in se kot Rhodesov \u0161tipendist vpisal na univerzo v Oxfordu. Po sporu z mentorjem doktorske disertacije se je vrnil v Zdru\u017eene dr\u017eave, kjer je sprva predaval filozofijo na MIT in delal kot svobodni novinar za \u010dasopise Newsweek<\/em>, Life <\/em>in The New Yorker<\/em>, nato pa se vpisal na Ameri\u0161ki filmski in\u0161titut, kjer je leta 1969 magistriral s kratkometra\u017ecem Lanton Mills<\/strong>. Celove\u010dernemu prvencu Surova balada <\/strong>(Badlands<\/strong>, 1973) so sledili Bo\u017eanski dnevi<\/strong> (Days of Heaven<\/strong>, 1978), ki so leta 1979 po\u017eeli oskarja za najbolj\u0161o fotografijo in nagrado za najbolj\u0161ega re\u017eiserja v Cannesu. \u017de istega leta je Malick za\u010del razvijati projekt o nastanku \u017eivljenja na Zemlji z naslovom Q<\/strong>, v fazi predprodukcije pa se je nenadoma preselil v Pariz in popolnoma umaknil iz javnega \u017eivljenja. Delo pri projektu Q <\/strong>je vrsto let pozneje postalo osnova za film Drevo \u017eivljenja <\/strong>(The Tree of Life, 2011)<\/strong>. Leto 1998 pomeni re\u017eiserjevo vrnitev s filmom Tanka rde\u010da \u010drta<\/strong> (The Thin Red Line<\/strong>, 1998), ki je prejel sedem nominacij za oskarja in zlatega medveda na filmskem festivalu v Berlinu leta 1999. Po odkritju Malickovega \u010dlanka o Che Guevari iz \u0161estdesetih let mu je Steven Soderbergh ponudil vlogo re\u017eiserja in scenarista pri filmu o tem revolucionarju. Vendar je zaradi te\u017eav s financiranjem Malick od projekta po letu in pol odstopil ter po lastnem scenariju, ki ga je za\u010del razvijati \u017ee v sedemdesetih, posnel Novi svet <\/strong>(The New World<\/strong>, 2005). Malickova dru\u017einska drama Drevo \u017eivljenja<\/strong> je bila premierno predstavljena na festivalu v Cannesu leta 2011, kjer je prejela najvi\u0161jo lovoriko \u2013 zlato palmo za najbolj\u0161i film. Enigmati\u010dni Malick, na \u010digar filme smo bili vajeni \u010dakati po ve\u010d let in celo desetletij, se je le dobro leto kasneje vrnil z novim delom, \u010cude\u017eu naproti <\/strong>(<\/strong>To the Wonder, 2012)<\/strong>. Nenadoma izjemno produktivni re\u017eiser je pred ambicioznim, epskim filmom Potovanje \u010dasa: pot \u017eivljenja <\/strong>dokon\u010dal tudi celove\u010derec Knight of Cups <\/strong><\/strong>(2015)<\/strong> s Christianom Balom, v postprodukciji pa sta ta hip \u017ee dva nova projekta, biografska vojna drama Radegund <\/strong>in glasbena drama z bleste\u010do zasedbo Song to Song<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbMalickov eksperimentalni prirodoslovni esej Potovanje \u010dasa: pot \u017eivljenja <\/strong>razpre obilo te\u017eavnih, a vznemirljivih duhovnih vpra\u0161anj v skrajno zgo\u0161\u010deni formi. Lahko bi imel naslov V globine Drevesa \u017eivljenja<\/strong>. Ponudi pogled na dramo \u010dlove\u0161tva v vsej njeni bo\u017eanski neizmernosti, od posnetkov prostranih travnikov do animiranih dinozavrov, ki umirajo na pla\u017ei. Podobe divjadi se prepletajo z mikro- in makroskopsko fotografijo ter animacijo, medtem ko glas pripovedovalke vse skupaj pove\u017ee v brez\u0161ivno tapiserijo. \u010clove\u0161ka bitja se pojavijo le ob\u010dasno \u2013 najprej v zrnatih, pikseliranih podobah \u010dlove\u0161kega trpljenja, kasneje v prizorih prvobitnih prebivalcev zemlje med igro, lovom in spopadom (ki so bili tako kot nadrealisti\u010dni pu\u0161\u010davski prizori iz filma Drevo \u017eivljenja <\/strong>posneti \u017ee pred desetletji, za projekt z imenom Q<\/strong>). To je Malickov najbolj iskren in razgaljen film \u2013 poln zanosa, a hkrati zamotan; intelektualen, a hkrati globoko ganljiv. \u010ce se gledalec le prepusti izku\u0161nji. In prav to je Potovanje \u010dasa <\/strong>bolj kot katerikoli avtorjev film doslej: \u010disti kinematografski u\u017eitek, ki nagovarja tako um kot du\u0161o.\u00ab
– Olaf M\u00f6ller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce so Drevo \u017eivljenja <\/strong>zaradi kozmi\u010dnih podob in evolucijske teme primerjali z epohalno vizijo \u010dlove\u0161tva iz Kubrickove Odiseje v vesolju<\/strong>, kaj naj potem re\u010demo o Potovanju \u010dasa<\/strong>? Malickova vizija, ki se razteza od po\u010dela fizi\u010dnega vesolja do pojava \u010dlove\u0161ke vrste na Zemlji in naprej v prihodnost, presega najbolj iz\u010drpne znanstvene in naravoslovne dokumentarce. Orgija veli\u010dastnih, osupljivih podob, posnetih na 35-milimetrski trak, napolni gledalca z globokim spo\u0161tovanjem \/\u2026\/. Ideja posneti film o rojstvu vesolja ni za Malicka ni\u010d novega. Porodila se mu je \u017ee v poznih sedemdesetih letih kot projekt s preprostim naslovom Q<\/strong> \/\u2026\/. In samo predstavljamo si lahko, kako mo\u010dno je napredek tehnologije v zadnjih \u0161tiridesetih letih vplival na kon\u010dno podobo filma. Ob spremljavi simfonije svetlobe in glasbe ognjeniki v gostih \u010drnih oblakih bruhajo v nebo svoja ognjena drobovja, in ko se kade\u010da lava kon\u010dno ohladi ter oblikuje pe\u0161\u010dene plitvine oceana, vemo, da je nastal na\u0161 planet. Kasneje se pojavijo osamljene kreature, dinozavri in njim sorodna bitja, ki tavajo po Zemljinem obli\u010dju, dokler \u0161vigajo\u010di komet ne napove, da je tej obliki \u017eivljenja odbila poslednja ura. \/\u2026\/ Sli\u0161i se kot te\u017eak izziv, toda ponavljajo\u010da se vpra\u0161anja, ki jih Cate Blanchett zastavlja Materi\/Boginji, tem \u010dutnim, a vendarle tujim podobam podelijo smisel. ‘Narava, kaj ti pomenim?’ ‘Mati, me bo\u0161 kdaj zapustila?’ \u010ceprav lahko tak\u0161na univerzalno duhovna vpra\u0161anja gledalca odvrnejo, ne gre zanikati, da dokumentarnemu filmu s sijajno fotografijo in glasbeno podlago podelijo prepoznaven Malickov pe\u010dat.\u00ab
– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bb’\u010cas ni moj gospodar,’ pravi lik Petra Fonde v filmu Goli v sedlu<\/strong>. Toda nih\u010de, pa naj bo \u017eiv ali mrtev, resni\u010den ali izmi\u0161ljen, ni s \u010dasom tako ‘na ti’ kot Terrence Malick, eden najve\u010djih mojstrov na \u0161iroko razgrnjene in kompaktno zgo\u0161\u010dene kronologije, kar jih premore sodobna kinematografija. V nedavnih delih \/\u2026\/ je svojo fascinacijo nad kozmi\u010dnimi in be\u017enimi dimenzijami \u010dasa utelesil v zgodbah posameznikov. Zavest protagonistov mu je predstavljala platno, na katerega je projiciral vpra\u0161anja o naravi vesolja in mestu \u010dloveka v njem. Zdaj, v Potovanju \u010dasa<\/strong>, <\/strong>postane protagonist vesolje samo \/\u2026\/.\u00ab
– A. O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbGledalcu se bo morda zdelo, da je podobne re\u010di \u017ee videl v oddajah Davida Attenborougha ali celo v filmih Koyaanisqatsi<\/strong> in Samsara<\/strong>. Toda Malick je v svojem resnem in iskrenem iskanju sublimnega brez primere. Potovanje \u010dasa <\/strong>kot nekak\u0161en Rorschachov test, ki ga vsak gledalec vidi po svoje, spominja na re\u017eiserjeve nedavne filme. Malick publiki preprosto predlaga, naj vzame iz filma tisto, kar jo nagovori, ostalo pa brez skrbi zavr\u017ee. Monta\u017eni preskok od stebla koruze k neboti\u010dniku Burd\u017e Kalifa v Dubaju, ki je brez dvoma poklon Kubricku, nas opomni, da je film sam lahko nekaj sublimnega. \u010ce to dr\u017ei, potem je Malick br\u017ekone izpolnil orja\u0161ko nalogo, ki si jo je zadal.\u00ab
– Rory O’Connor, The Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbPotovanje \u010dasa <\/strong>naseljuje ezoteri\u010dno mentalno raven, ki je odmaknjena od prakti\u010dnih skrbi vsakdanjega \u017eivljenja in zaradi katere je lahko film zlahka \u017ertev povr\u0161ne in povsem neupravi\u010dene kritike \u2013 zlasti \u010de pomislimo na osupljivo silovitost njegove slogovne harmonije in neposredno, intuitivno mo\u010d njegove filozofske refleksije.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n

\u00bbLahko bi rekli, da je Potovanje \u010dasa <\/strong>film, h kateremu je Terrence Malick po\u010dasi napredoval vse od Tanke rde\u010de \u010drte<\/strong>. Sode\u010d po nedavnih delih, od Drevesa \u017eivljenja <\/strong>do filma Knight of Cups<\/strong>, ima teksa\u0161ki auteur vse manj zanimanja za \u010dlove\u0161ko dramo, ki jo v tem razko\u0161nem, a zagonetno hermeti\u010dnem dokumentarcu o rojstvu in smrti vesolja tako reko\u010d povsem odpravi. V bistvu gre za opevano ‘kozmi\u010dno’ sekvenco iz Drevesa \u017eivljenja<\/strong>, ki je tu zdaj raz\u0161irjena na format celove\u010dernega filma, in \u0161tevilni avdiovizualni tableauji, ki jih splete, so osupljivi, omamni in o\u010darljivi.\u00ab
– Lee Marshall, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bbPotovanje \u010dasa <\/strong>je konec koncev prej estetsko kot informativno izkustvo, saj bolj kot podatke ceni podobe, toda le kak\u0161ne <\/em>podobe so to!\u00ab
– Andrew Pulver, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbPotovanje \u010dasa<\/strong> \u2013 doku o predzgodovini, zadihani hommage<\/em> kreativni sili, transcendentalni David Attenborough, teleskopski Koyaaanisqatsi<\/strong> \u2013 je pompozni evolucijski horror<\/em>, ultimativni svetopisemski snuff<\/em>, zadnja sku\u0161njava auterja<\/em>, ki je pozabil posneti nekaj filmov, zdaj pa sku\u0161a posneti vse naenkrat, milijarde filmov o milijardah let, zato ne presene\u010da, da obstajajo \u0161tiri verzije Potovanja \u010dasa<\/strong>.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbVizualno osupljivo in fascinantno potovanje po brezmejnem vesolju in po sledeh razvoja \u017eivljenja na Zemlji je Malick skrbno pripravljal z znanstveniki iz posameznih podro\u010dij. Pa vendar, nikar ne pri\u010dakujte klasi\u010dnega poljudnega naravoslovnega dokumentarca. To je kljub vsemu Malickov film. Tako nas tudi spremni komentar, ki nam ga bere eteri\u010dno zemeljski glas Cate Blanchett, prej bo\u017ea po u\u0161esih s svojimi abstraktno poeti\u010dnimi razmi\u0161ljanji, kot da bi nam prina\u0161al neko vedenje oziroma komentar tistega, kar se odvija pred nami. In prav to je tisto, kar smo si od Malicka, enega zadnjih velikih filmskih avtorjev tudi \u017eeleli.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prvi, a dolga desetletja tle\u010d in monumentalen dokumentarni projekt Terrencea Malicka (Drevo \u017eivljenja, \u010cude\u017eu naproti) je hvalnica naravi, \u017eivljenju in znanstvenemu spoznanju, katere protagonist je vesolje samo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9408,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9407"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9408"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9407"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}