{"id":9403,"date":"2025-01-27T18:03:24","date_gmt":"2025-01-27T17:03:24","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/nisem-tvoj-zamorec\/"},"modified":"2025-01-27T18:17:06","modified_gmt":"2025-01-27T17:17:06","slug":"nisem-tvoj-zamorec","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nisem-tvoj-zamorec\/","title":{"rendered":"Nisem tvoj zamorec"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Leta 1979 si je priznani pisatelj James Baldwin zadal kompleksno nalogo: povedati svojo zgodbo o Ameriki skozi \u017eivljenja treh umorjenih prijateljev: Malcolma X, Martina Luthra Kinga in Medgarja Eversa. Re\u017eiser Raoul Peck je nikoli dokon\u010dani rokopis spremenil v silovit kola\u017e besed, podob in glasbe, ki s pomo\u010djo arhivskih posnetkov Baldwinovih javnih nastopov, pomembnih trenutkov iz ameri\u0161ke zgodovine ter pomenljivih odlomkov iz hollywoodskih klasik ustvari radikalno in \u0161e kako aktualno pripoved o tem, kaj pomeni biti \u010drn v Ameriki.<\/p>\n

Globoko oseben, ganljiv in poeti\u010den, a kot britev oster filmski esej prika\u017ee Ameriko skozi o\u010di ikone gibanja za pravice temnopoltih, karizmati\u010dnega in vizionarskega Jamesa Baldwina. \u00bbJaz nisem zamorec. \u010clovek sem. Ampak \u010de vi mislite, da sem zamorec, pomeni, da ga potrebujete. In vpra\u0161ati se morate, zakaj.\u00ab<\/em> Zmagovalec ljubljanskega Festivala dokumentarnega filma in nominiranec za oskarja za najbolj\u0161i dokumentarec.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
James Baldwin (1924\u20131987) je bil ameri\u0161ki romanopisec, esejist, dramatik, pesnik in dru\u017ebeni kritik. V sloven\u0161\u010dino so prevedena naslednja njegova dela: Pojdi in povej na gori, Druga de\u017eela, Drugi\u010d ogenj <\/em>in <\/em>Pesem \u010drnske ulice \/ <\/em>\u0160epet ne\u017ene ulice (Beale street blues)<\/em>.<\/em><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPrihajam iz de\u017eele [Haitija], ki je imela mo\u010dno idejo o sebi, ki se je borila in<\/em> zmagala v boju proti najmo\u010dnej\u0161i svetovni vojski (Napoleonovi) in je \u2013 na edinstven zgodovinski na\u010din \u2013 leta 1804 izvedla prvo uspe\u0161no revolucijo su\u017enjev v svetovni zgodovini. \/\u2026\/ Vem torej, od kod prihajam. Po drugi strani pa sem tako kot ve\u010dina otrok po svetu odra\u0161\u010dal z mitologijo ameri\u0161kega filma. \/\u2026\/ Scenarij je bil dobro napisan, soundtrack nedvoumen, igralci v tej utopiji \u2013 tako \u010drni kot beli \u2013 so bili prepri\u010dljivi. Produkcijska sredstva za ta mogo\u010dni hollywoodski projekt so bila fenomenalna. Mit je bil \u2013 z redkimi epizodnimi odmiki \u2013 mo\u010dan, \u0161e ve\u010d: mit je bil \u017eivljenje, bil je resni\u010dnost. \/\u2026\/ Kot \u0161tevilni otroci tretjega sveta pa sem se te podobe \u017ee zelo zgodaj nau\u010dil de\u0161ifrirati. Kakor je rekel Baldwin: ‘Odkril sem, da so Indijanci, ki jih pobija Gary Cooper, pravzaprav jaz.’ \/\u2026\/ Medgar Evers je umrl 12. junija 1963, Malcolm X 21. februarja 1965 in Martin Luther King 4. aprila 1968. V \u010dasu petih let so bili ti trije mo\u017eje umorjeni. \/\u2026\/ Ta tri zgodovinska dejstva predstavljajo izhodi\u0161\u010de \/\u2026\/ za globoko in intimno osebno refleksijo o moji lastni politi\u010dni in kulturni mitologiji, mojih lastnih izku\u0161njah z rasizmom in intelektualnim nasiljem. Ta refleksija se dotakne moje lastne zgodbe. Tri prizori\u0161\u010da ‘zlo\u010dina’ so okvir za moja najbolj intimna osebna popotovanja med Ameriko, \u010drno Afriko in Evropo. Popotovanje skozi svet, ki \u2013 kot pravi zgodovinar Achille Mbembe \u2013 no\u010de priznati, da ‘obstajajo vzporedne zgodbe’, svet, ki zgodbe drugih ljudi obravnava zgolj kot ‘opombe’ v lastni zgodovini. Prav na tej to\u010dki sem resni\u010dno potreboval Jamesa Baldwina. Baldwin je vedel, kako raz\u010dleniti te zgodbe. Pomagal mi je povezati zgodbo o osvobojenem su\u017enju v njegovi lastni dr\u017eavi, Haitiju, z zgodbo o sodobnih Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike ter njihovi bole\u010di in krvavi dedi\u0161\u010dini su\u017eenjstva. Lahko sem povezal to\u010dke. Baldwin mi je dal glas, besede, retoriko. Vsemu tistemu, kar sem vedel nagonsko in skozi izku\u0161nje, je dal je ime in obliko. Dobil sem vse intelektualno oro\u017eje, ki sem ga potreboval. \/\u2026\/ Zgodbo poganjajo njegove besede, ampak moja izku\u0161nja je tista, ki daje osnovo, strukturo, ritem in prelomnice. Gre za mojo osebno \u010dustveno sintakso. \/\u2026\/ V ospredje sem \u017eelel postaviti Baldwina \u2013 brez komentatorjev, ki bi ga tolma\u010dili ali ocenjevali. Zdelo se mi je politi\u010dno relevantno, da njegove besede postavim ‘na ulice’, kot bi to storil sam, in poskrbim, da ne bodo cenzurirane, opravi\u010devalne, posredne ali omeh\u010dane. On je moral biti sporo\u010dilo; jaz sem hotel biti zgolj glasnik. \/\u2026\/ Navdihnjen z deli filmarjev, kot so Chris Marker, Alexander Kluge in Jean-Luc Godard, sem se \u017eelel vrniti k svojim filmskim koreninam \/\u2026\/, v \u010das, ko mi je nedol\u017enost dovoljevala tveganje, ko politi\u010dno in estetsko eksperimentiranje ni imelo meja, ko ni bilo modelov, omejitev in norm, ki jih ne bi bilo mogo\u010de poru\u0161iti. Vse sem hotel postaviti pod vpra\u0161aj ter si znova pridobiti svobodo in subjektivnost. \u017delel sem, da bi bil ta film druga\u010den, svoboden, nevkalupljen. Hotel sem narediti redek eksperiment z besedami, obliko, podobami, glasbo, humorjem, poezijo in dramo, ki bi ustrezal surovi resni\u010dnosti nasilja, posilstev, rasizma, izkori\u0161\u010danja, zlorab, ubijanja in krivic. \/\u2026\/ Kljub napredku se zdi, da je Martin precej osamljena figura na vrhu gore. Krogi nasilja in zmede, ki jih je Baldwin obsojal, se nadaljujejo, trivializirani in popa\u010deni zaradi u\u010dinka tiska, televizije, Hollywooda in jezne strankarske politike. Kako prekiniti te cikluse, \u010de se nikoli ne dotaknemo pravih vpra\u0161anj? Kako se spopasti z bistvenimi te\u017eavami Amerike? Baldwinov glas \u0161e nikoli ni bil tako potreben, tako mo\u010dan, tako radikalen, tako vizionarski.\u00ab
– Raoul Peck<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Raoul Peck se je rodil leta 1953 v mestu Port-au-Prince na Haitiju, odra\u0161\u010dal v Zairu in ZDA, \u0161tudiral pa v Franciji, ZDA in na Nem\u0161ki akademiji za film in televizijo v Berlinu. Njegov igrani prvenec L\u2019Homme sur les quais <\/strong>(1993) je bil prvi karibski film, ki je bil predvajan v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu. Med re\u017eiserjeva dela sodijo \u0161e: igrani filmi Lumumba <\/strong>(2000, prikazan v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev v Cannesu), Sometimes in April<\/strong> (2005), Moloch Tropical<\/strong> <\/em>(2009) in Meurtre \u00e0 Pacot<\/strong> (2014) ter dokumentarci Lumumba: La mort du proph\u00e8te<\/strong> (1990), Desounen<\/strong> (1994) in Assistance mortelle<\/strong> (2013). Peckov zadnji film Le Jeune Karl Marx<\/strong> je do\u017eivel premiero na leto\u0161njem Berlinalu.<\/p>\n

Raoul Peck je med letoma 1996 in 1997 slu\u017eboval kot haitski minister za kulturo. Leta 2002 je bil \u010dlan \u017eirije Berlinskega filmskega festivala, leta 2012 pa \u010dlan \u017eirije filmskega festivala v Cannesu. Trenutno je direktor slovite pari\u0161ke filmske \u0161ole La F\u00e9mis. Leta 2001 mu je organizacija Human Rights Watch podelila nagrado za \u017eivljenjske dose\u017eke.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbKarkoli si \u017ee mislite o preteklosti in prihodnosti tistega, kar so v\u010dasih imenovali ‘medrasni odnosi’ \u2013 povedano preprosteje: o belski nadvladi in uporu proti njej \u2013, vas bo pri\u010dujo\u010di film pripravil do tega, da boste znova razmislili in morda celo spremenili mnenje. \u010ceprav je osrednji lik \/\u2026\/ mrtev \u017ee skoraj trideset let, boste te\u017eko na\u0161li film, ki bi o sedanjosti spregovoril na bolj jasen in silovit na\u010din \/\u2026\/. \u010ce bi ga ozna\u010dili kot film o Jamesu Baldwinu, bi podcenjevali re\u017eiserjev dose\u017eek. Gre bolj za posthumno sodelovanje, skrivnostno in vznemirljivo zvezo med filmarjem \/\u2026\/ in njegovim subjektom. \/\u2026\/ Nisem tvoj zamorec<\/strong> je razburljiv uvod v Baldwinovo delo, terapevtska u\u010dna ura o ameri\u0161ki zgodovini in hkrati poglobljen seminar o rasni politiki \u2013 jedrnat, pribli\u017eno uro in pol trajajo\u010d film z dometom in u\u010dinkom deseturne miniserije ali debele knjige. To ni lahkoten ali tola\u017eilen film, a je hkrati vse prej kot grenak ali obupujo\u010d. ‘Ne morem biti pesimist, saj sem \u017eiv,’ je dejal Baldwin. ‘Ne preostane mi drugega, kot da sem optimist.’\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot pisanje Jamesa Baldwina tudi Peckov film odlikuje kombinacija strastne subjektivnosti in intelektualne jasnosti. \/\u2026\/ Vse besede v filmu so Baldwinove, a Peck lahko naredi nekaj, \u010desar Baldwin kot pisatelj ni mogel. Pokrajina rasizma \u2013 notranjost \u010drne zavesti \u2013, ki jo Baldwin evocira z besedami, postane v filmu gosta, asociativna, hipnoti\u010dna arhitektura podob in jezika. \/\u2026\/ Veliki dose\u017eek filma Nisem tvoj zamorec<\/strong> je, da spoji fakti\u010dno doslednost dokumentarca s subjektivnostjo, intimnostjo in poeti\u010dno izraznostjo velikega igranega filma. \/\u2026\/ Nisem tvoj zamorec<\/strong> je hkrati bole\u010de obujanje zgodovine in poziv k dejanjem \u2013 poziv, ki ga ne moremo ve\u010d prezreti.\u00ab
– Amy Taubin, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbNisem tvoj zamorec<\/strong> je eden tistih redkih filmov, ki bi ga lahko ozna\u010dili za spiritualni dokumentarec. To je meditacija o prero\u0161ki bistroumnosti in samem bistvu Jamesa Baldwina \/\u2026\/. Baldwin je pomembna figura, ki si zaslu\u017ei velik biografski dokumentarec. Nisem tvoj zamorec<\/strong> se ne pretvarja, da je ta film. \/\u2026\/ V njem ne boste izvedeli veliko o Baldwinu \/\u2026\/, pa vendar boste pre\u017eiveli kalejdoskopskih in razburljivih devetdeset minut v njegovi glavi ter se pri tem vznemirljivo pribli\u017eali njegovemu eksistencialnemu razumevanju skritega pomena rase v Ameriki. \/\u2026\/ V filmu Nisem tvoj zamorec<\/strong> nas Baldwin nagovarja kot mra\u010dno pomenljiv duh iz preteklosti, ki pravi: ‘Tisto, kar imenujemo ameri\u0161ki rasni problem<\/em>, ni ameri\u0161ki rasni problem. To je kriza ameri\u0161kega duha, ki ima raso za izgovor. Je bolezen, ki jo moramo zdraviti, sicer nas bo uni\u010dila.’ To sporo\u010dilo, ki odzvanja skozi film, nas navda z optimizmom na tisti posebni na\u010din, kot je znal navdati z optimizmom le James Baldwin. Po\u010dutimo se o\u010di\u0161\u010dene, a opozorjene. \u010cutimo, da je ogenj blizu.\u00ab
– Owen Gleiberman, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbV za\u010detnih minutah filma \/\u2026\/ je izjemen rez, ki v trenutku spremeni ta pronicljivi filmski esej v najpomembnej\u0161i film leta doslej. Pozna \u0161estdeseta so in James Baldwin se pojavi na \u0161ovu Dicka Cavetta<\/em>, kjer naj bi razlo\u017eil svoje poglede na \u017eivljenje temnopoltih v Ameriki. ‘Pravo vpra\u0161anje je,’ pravi, ‘kaj se bo zgodilo s to de\u017eelo.’ Peck ob glasnih ritmih pesmi Damn Right, I\u2019ve Got the Blues<\/em> Buddyja Guya nenadoma presko\u010di v sedanjost s kola\u017eem prizorov \u010drnskih protestov proti policijskemu nasilju. Ta kompleksni spoj \u010dasov, krajev in ob\u010dutkov ustvari jezen poziv k uporu, ki deluje kot \u017ealostinka o zgodovinskem boju \u2013 in se nadaljuje naslednjih devetdeset minut. Ne le da Peck obudi Baldwinove besede iz sodobne perspektive; podeli jim nov smisel. \/\u2026\/ Peckov vrtoglavi pristop se nikoli ne upo\u010dasni, pa\u010d pa ohrani jasnost vizije, ki je fascinantna in provokativna, ne da bi se zatekala k didakti\u010dnosti.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ veli\u010dastno, razdrobljeno, globoko osebno razmi\u0161ljanje o rasi v ZDA. Baldwin je bil tam; stal je poleg Martina Luthra Kinga, Malcoma X in Medgarja Eversa, a je pre\u017eivel<\/em> \/\u2026\/ \u2013 in otipljiv ob\u010dutek krivde pre\u017eema vsako besedo. Njegova bole\u010dina je pou\u010dna; Baldwinov zna\u010dilni uglajeni bes sko\u010di skozi \u010das in nas udari naravnost v obraz.\u00ab
– Robert Greene, Najbolj\u0161i dokumentarci leta 2016, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je globoko ganljiv memoar, ki mu kljub dramati\u010dnosti ne manjka humorja in poezije. \/\u2026\/ Nisem tvoj zamorec<\/strong> ozna\u010duje dobrodo\u0161lo re\u017eiserjevo vrnitev k zgodnjemu zanimanju za eksperimentiranje z obliko ter svobodno jukstapozicijo besed in podob. Film ponuja \u0161tevilne vizualne u\u017eitke: od uvodne \u0161pice v slogu francoskega novega vala do dinami\u010dnega na\u010dina, kako monta\u017eerka \/\u2026\/ vklju\u010duje \u0161okantne plakate in na ducate odli\u010dnih filmskih odlomkov, od King Konga<\/strong>, Po\u0161tne ko\u010dije <\/strong>(Stagecoach) in Ple\u0161ite, norci, ple\u0161ite<\/strong> (Dance, Fools, Dance) do <\/em>Slona<\/strong><\/em> (Elephant).\u00ab
– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbNisem tvoj zamorec<\/strong> se vplivnemu pisatelju 20. stoletja pokloni tako, da mu pusti, da govori sam zase \u2013 kar stori na \u010dudovit in prepri\u010dljiv na\u010din.\u00ab
– Tim Grierson, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ Peckov film je resni\u010dno izjemen zaradi na\u010dina, kako znova in znova povezuje pisateljeve misli ne le s sedanjostjo, ampak z vso ameri\u0161ko zgodovino in njeno vizualno kulturo.\u00ab
– Violet Lucca, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbVerjetno eden najbolj\u0161ih filmov, kar jih boste letos videli.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbEden najbolj\u0161ih filmov o boju za dr\u017eavljanske pravice, kar jih je bilo kdaj narejenih.\u00ab
– Jordan Hoffman, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbBolj, ko so rasno neenakost brutalizirali, bolj so stopnjevali ekonomsko neenakost. Rasna diskriminacija ni bila ni\u010d drugega kot ekonomska, socialna, razredna diskriminacija. Zato je pre\u017eivela – belci, \u00bbkruta ve\u010dina\u00ab, so z njo le profitirali. In ekonomska neenakost je bila tako represivna in tako ekscesna kot metode, ki so jih uporabljali, da bi rasizem ostal ekonomska kategorija in motor belske blaginje. Vlogo belskih policajev, ki danes v \u00bbpostrasni\u00ab Ameriki tako nedol\u017eno in nekaznovano streljajo \u010drnce (Ferguson, Baltimore), pa so neko\u010d, kot vidimo, igrali klanovci, simptomi \u00bbkrute ve\u010dine\u00ab, opremljeni z belimi kapucami, vrvmi za lin\u010d in nacisti\u010dnimi simboli. Kot je rekel Baldwin: \u00bbZgodba o ameri\u0161kem zamorcu je zgodba o Ameriki \u2013 in ni ravno lepa.\u00ab<\/em>\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbNavdu\u0161ujeta elegantno oblikovanje misli in literarizirana artikulacija, zaradi katere deluje film kot poeti\u010dno dokumentarni esej. Vendar ob tem niti za hip ne izgubi aktivisti\u010dnega naboja. Baldwin se v re\u017eiserjevi graditvi k rasizmu kot sredi\u0161\u010dni to\u010dki zanimanja vra\u010da spiralasto, z razli\u010dnimi tematskimi postajami, kot so konstrukcija identitete skozi pop kulturo, pri \u010demer prevladujejo predvsem filmske in glasbene reference. Sistem resni\u010dnosti analizira prek vpra\u0161anj spolnosti, politike in ekonomije, da bi skozi ta spoj pri\u0161el do kon\u010dnih ugotovitev, ki so v bistvu foucaultovske in poka\u017eejo, kako vsa ta podro\u010dja bolj ali manj subtilno ohranjajo \u017ee zdavnaj zastavljena razmerja mo\u010di. \/\u2026\/ Prese\u017eek filma je vseeno v tem, da najbolj pretresljive poante poda skoraj mimogrede, med vrsticami. \/…\/ A v \u010dem je pomen filma Nisem tvoj zamorec<\/strong> za na\u0161e okolje? Predvsem v nenehnem vra\u010danju Jamesa Baldwina k humanisti\u010dni poanti, kako temeljno pomembna sta spopadanje s preteklostjo in iskreno so\u010dutje, ki naj bi prineslo razumevanje za so\u010dloveka. Brez tega preprosto ne bo koraka naprej.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Globoko oseben, ganljiv in poeti\u010den, a kot britev oster filmski esej prika\u017ee Ameriko skozi o\u010di ikone gibanja za pravice temnopoltih, karizmati\u010dnega in vizionarskega Jamesa Baldwina.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":42561,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9403"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/42561"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9403"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}