{"id":9399,"date":"2020-08-10T11:38:54","date_gmt":"2020-08-10T09:38:54","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/mesecina\/"},"modified":"2020-08-10T12:02:08","modified_gmt":"2020-08-10T10:02:08","slug":"mesecina","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mesecina\/","title":{"rendered":"Mese\u010dina"},"content":{"rendered":"

Drugi film Barryja Jenkinsa, navdahnjen z gledali\u0161ko igro Tarella Alvina McCraneyja\u00a0In Moonlight Black Boys Look Blue<\/em>, je\u00a0impresionisti\u010dna skica \u017eivljenja in slogovno drzna pripoved o odra\u0161\u010danju v revnem predelu Miamija, ki je zaradi tenko\u010dutne upodobitve afroameri\u0161ke mo\u0161kosti nemudoma obveljala za pionirsko delo. Oskar za najbolj\u0161i film leta!<\/strong><\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Scenarist in re\u017eiser Barry Jenkins se je rodil leta 1979 v Miamiju na Floridi. Nase je opozoril \u017ee s celove\u010dernim prvencem, bistroumno romanti\u010dno dramo Medicine for Melancholy<\/strong> (2008). Je avtor ve\u010d kratkih filmov in soustanovitelj agencije Strike Anywhere, med drugim je bil tudi scenarist za HBO-jevo televizijsko serijo Ostali<\/strong> (The Leftovers, 2014-). Mese\u010dina<\/strong> je njegov prvi celove\u010derni film po osmih letih, z njim pa se je uveljavil kot eden pomembnej\u0161ih ustvarjalnih glasov svoje generacije.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbJenkins zgodbo pripoveduje skozi azurni mozaik nalomljenih trenutkov in vseskozi spodkopava narativna pri\u010dakovanja.\u00ab
– Ben Nicholson, CineVue<\/em><\/p>\n

\u00bb<\/strong>To je zgodba o identiteti – inteligenten, zahteven film, ki gledalca nagovarja k premisleku o\u00a0 predpostavkah, ki jih utegne gojiti do likov. Je tudi osredoto\u010deno in osebno delo, du\u0161evna odisejada o mladosti, adolescenci in odraslosti Chirona, temnopoltega geja v Miamiju. Film Barryja Jenkinsa \/…\/ naklju\u010dne spomine in klju\u010dne \u017eivljenjske preizku\u0161nje tke v tapiserijo, ki sku\u0161a odkleniti oklopljeno srce svojega protagonista. \/…\/ To ni samo film o rasni ali spolni problematiki, temve\u010d predvsem film o empatiji in introspekciji.\u00ab
– David Sims, The Atlantic<\/em><\/p>\n

\u00bbJenkins stori ve\u010d kot le raz\u0161iri in predruga\u010di gledali\u0161ko predlogo; doda ji tudi nujen filmski ritem, sr\u010dni utrip. Nekaj tega pride z glasbeno podlago, v kateri se izbrani komadi (kot je Every Nigger Is A Star<\/em> Borisa Gardinerja, ki ga najdemo na prvi skladbi albuma Kendricka LamarjaTo Pimp A Butterfly<\/em>) me\u0161ajo s \u010dustvenim stokanjem izvirne glasbe Nicholasa Britella. A nahaja se tudi v \u017eiv\u010dnih, kro\u017enih gibih kamere Jamesa Laxtona in v utripajo\u010dih odtenkih modre – barva avtomobila, majice, naravna modrina oceana – s katerimi je obarvan Chironov svet.\u00ab
– A. A. Dowd, A.V. Club<\/em><\/p>\n

\u00bbV Mese\u010dini<\/strong> se zdru\u017euje najbolj\u0161e ameri\u0161kega filma zadnjih let. Jenkins spaja melanholi\u010dno mo\u010d potla\u010dene spolnosti Gore Brokeback<\/strong> in Carol<\/strong> z ne\u017enimi strukturami porajajo\u010de se mo\u0161kosti v Fantovskih letih<\/strong>. Predvsem pa je film v sozvo\u010dju z re\u017eiserjevim lastnim prvencem Medicine for Melancholy<\/strong>. \/…\/ A tam, kjer se njegovi protagonisti s politi\u010dno razse\u017enostjo zgodbe spopadajo neposredno, marginalizirane figure v\u00a0Mese\u010dini<\/strong>\u00a0ne premorejo tak\u0161ne jasnosti. \/…\/ Mese\u010dina<\/strong> bes in frustracije preobrazi v \u010disto intimo.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbMese\u010dina<\/strong>, intimni, senzualni, dobro niansirani bildungsroman<\/em> o zorenju Chirona, srame\u017eljivega, ob\u010dutljivega, stalno \u0161ikaniranega \u010drnskega fanta iz geta \/\u2026\/ je mala mojstrovina, ki Chironove identitete ne poenostavlja ali reducira, temve\u010d jo \u010dudovito in ritualno zakomplicira, saj Chiron ni le \u010drnec, ampak tudi gej iz geta (zaljubljen v prijatelja), otrok \u00bbpostrasne\u00ab socialne bede (o\u010deta ni, mati je d\u017eankica, njegov mentorje diler, ki ga igra oskarjevec Mahershala Ali), kar pomeni, da ga ob rasni definirata tudi spolna in razredna identiteta. Definirajo ga tri identitete, toda ironi\u010dno – vse tri so diskriminirane. Kot da bi hotel film re\u010di: kak\u0161ne mo\u017enosti ima fant, ki je \u010drn, gej in reven? In Mese\u010dina<\/strong> – predstavljajte si Wong Kar-waija med Fanti iz sose\u0161\u010dine<\/strong> – lepo poka\u017ee, koliko represije mora premagati \u00bbMali\u00ab, \u010de ho\u010de splavati.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbV Mese\u010dini<\/strong> ni niti sledu o kak\u0161nem mizerabilizmu, kaj \u0161ele o pridigarstvu ali dru\u017ebeni kritiki; to je “rapsodija v \u010drnem” z nekaj toni, ki dopu\u0161\u010dajo, da za\u010detek ni \u017ee tudi konec, da neko \u017eivljenje ni povsem zatrto in zavo\u017eeno.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbNa sre\u010do film re\u017eiserja in scenarista Barrvja Jenkinsa \/\u2026\/ \u010disto dobro shaja tudi brez te vsiljene, od zunaj prilepljene \u00bbdodane vrednosti\u00ab, saj gre za delo, ki v vseh pogledih presega standarde ve\u010dinske produkcije in zna gledalca pritegniti prav z magijo svojih podob. \u010ceprav je dogajanje postavljeno v okolje marginalizirane \u010drnske skupnosti, kjer vladata pregovorna rev\u0161\u010dina in kriminal, se pripoved prefinjeno izogne znanim kli\u0161ejem in pastem (samo)pomilovanja, uveljavljene dramaturgije nasilja in povr\u0161ne socialne kriti\u010dnosti. \/\u2026\/ Jenkins tenko\u010dutno tke zgodbo o junakovem odra\u0161\u010danju in dozorevanju, vrhunsko vodi igralce skozi izbrane etape njegovega \u017eivljenja in spne dele v povezano celoto. V izjemnem, domala poeti\u010dnem vizualnem slogu, z neogibnimi \u010dustvenimi poudarki, vendar brez solzave ganljivosti, z nezgre\u0161ljivim ob\u010dutkom za uni\u010dujo\u010de posledice diskriminacijske politike, vendar brez eksplicitnega obsojanja. Prava obsodba je namre\u010d film sam, ki stvari prikazuje tako sugestivno, da mu ni treba ni\u010desar pojasnjevati.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Vklop<\/em><\/p>\n

\u00bbMese\u010dino<\/strong> lahko interpretiramo na razli\u010dne na\u010dine: kot film o odra\u0161\u010danju, v katerem so v ospredju temeljna eksistencialna vpra\u0161anja, kako se subjekt soo\u010di s samim seboj, svojimi nagnjenji, ki jih ne razume, ob\u010dutki, ki jih ne obvlada, lahko jo interpretiramo kot film, ki sprevra\u010da stereotipe o temnopoltih mo\u0161kih, zlasti gejevskih temnopoltih mo\u0161kih, lahko jo razumemo kot film o osamljenosti ali izlo\u010denosti iz neke skupnosti. Zdi se, da je bistvena kvaliteta Mese\u010dine<\/strong> to, da z dokaj minimalisti\u010dnimi, a u\u010dinkovitimi re\u017eijskimi prijemi, kot so nenadni closeupi<\/em>, abruptni monta\u017eni rezi \u0161e posebej pri glasbeni in zvo\u010dni spremljavi, neprekinjeni kro\u017eni kadri ipd., posku\u0161a podati zelo preprosto in nepretenciozno zgodbo negotovega in zmedenega posameznika.\u00ab
– Jela Kre\u010di\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbMese\u010dina, ki uokvirja zadnji prizor filma, tako izzveni v negotovo \u010drnino – ne toliko politi\u010dne, dru\u017ebenokriti\u010dne kot predvsem intimne situacije, v kateri si vsak ‘nigger’, ne toliko v dobesednosti oznake kot predvsem v pomenu ob\u010dutja in dejanske situacije drugosti, \u017eeli, da bi bil sprejet. A kot v prvem delu Juan pravi Malemu: \u00bbNa neki to\u010dki mora\u0161 odlo\u010dati zase in ne dovoliti, da zate dolo\u010dajo drugi.\u00ab<\/em>\u00a0 Kljub zmerni odmerjenosti estetsko dodelanega prikaza na prvi pogled sicer pogumne, a kot omenjeno \u017ee ve\u010dkrat prikazane tematike je reprezentacija \u010drnega telesa posameznika in sociuma, izrisanega v ozadju, predvsem dober portret, dnevni\u0161ki odlomek nekega posameznika, ki je v svoji druga\u010dnosti in drugosti odrinjen na rob, univerzalna zgodba o iskanju ljubezni in hrepenenju.\u00ab
– RA \u0160tudent<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Drugi film Barryja Jenkinsa, navdahnjen z gledali\u0161ko igro Tarella Alvina McCraneyja In Moonlight Black Boys Look Blue, je\u00a0impresionisti\u010dna skica \u017eivljenja in slogovno drzna pripoved o odra\u0161\u010danju v revnem predelu Miamija, ki je zaradi tenko\u010dutne upodobitve afroameri\u0161ke mo\u0161kosti nemudoma obveljala za pionirsko delo. Oskar za najbolj\u0161i film leta!<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9400,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9399"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9400"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9399"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}