{"id":9383,"date":"2020-01-03T13:13:40","date_gmt":"2020-01-03T12:13:40","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/safari\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:45","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:45","slug":"safari","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/safari\/","title":{"rendered":"Safari"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
V divjih prostranstvih Afrike, kjer domujejo antilope, zebre, \u017eirafe in druge \u017eivali, lovski turisti iz Avstrije in Nem\u010dije pre\u017eivljajo po\u010ditnice. Vozijo se skozi pokrajino, le\u017eijo v pre\u017ei in zalezujejo svoj plen. Potem ustrelijo, jo\u010dejo od razburjenja in pozirajo pred mrtvimi \u017eivalmi.<\/p>\n

Ulrich Seidl, neprizanesljivi raziskovalec najmra\u010dnej\u0161ih koti\u010dkov \u010dlove\u0161ke du\u0161e, svoj objektiv tokrat uperi v evropske lovske turiste v Afriki. Safari<\/strong> je “po\u010ditni\u0161ki film o ubijanju, film o \u010dlove\u0161ki naravi”.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNisem hotel prikazovati lepih in bogatih, \u0161ejkov, oligarhov in \u010dlanov kraljevskih dru\u017ein ter njihovega ekstravagantnega lova na velike \u017eivali, ampak obi\u010dajne ljudi. Lov v Afriki si dandanes lahko privo\u0161\u010di povpre\u010den \u010dlovek. Za \u0161tevilne prebivalce zahodnega sveta, Ruse in Kitajce je postalo povsem obi\u010dajno, da enkrat ali celo ve\u010dkrat na leto potujejo v Afriko in tam vsak dan hodijo na lov. To praviloma pomeni, da ustrelijo dve \u017eivali na dan, eno zjutraj in eno popoldne. Hotel sem prikazati potek lova, pa tudi do\u017eivljanje lovcev v \u010dustvenem smislu. \/\u2026\/ Ko i\u0161\u010dem protagoniste za svoje filme, jih nikoli ne sku\u0161am preslepiti. V prvi vrsti zato, ker se nikoli ne lotim projekta z vnaprej oblikovanim mnenjem, pa tudi zato, ker me zanimajo le ljudje, s katerimi se lahko pogovarjam odkrito in brez predsodkov. V tem smislu je lov zame bil in \u0161e vedno je nekaj ‘nevtralnega’, nekaj, kar ljudje do\u017eivljajo kot gonilno silo. \u017delel sem odkriti in prikazati, kaj ljudi navdu\u0161i za lov in zakaj lahko z njim postanejo celo obsedeni. Kaj ljudi \u017eene, da se odpravijo na po\u010ditnice ubijat \u017eivali? Da bi odgovoril na to vpra\u0161anje, sem moral najti ljudi, ki hodijo v Afriko zaradi prepri\u010danja in ki bi bili pripravljeni svoja dejanja zagovarjati ter jih pokazati pred kamero. \/\u2026\/ To je bilo tudi zame nekaj novega: vedel sem za lovce, ki so ubijali \u017eivali, nisem pa \u0161e sli\u0161al za pare in dru\u017eine, ki bi se po dobrem strelu drug drugemu vrgli v objem, se poljubljali in si \u010destitali. Zdi se, kot bi bilo dejanje uboja zanje nekak\u0161na \u010dustvena sprostitev. Tako je Safari<\/strong> postal tudi film o ubijanju. O ubijanju za zabavo, ne da bi \u010dlovek pri tem sam sebe spravil v nevarnost. \/\u2026\/ Humor je pomemben element vseh mojih filmov, ni odvisen od teme in se pojavi tudi v Safariju<\/strong>. Ampak rekel bi, da je Safari<\/strong> razmi\u0161ljajo\u010d, za nekatere celo zelo \u017ealosten film. In veliko gledalcev bo zapustilo dvorano, \u0161e preden se bo kon\u010dal, ker no\u010dejo gledati mrtvih \u017eivali.\u00ab
– Ulrich Seidl<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\u00bbSt\u00fcck\u00ab (dobesedno: kos) \u2013 divja \u017eival
\u00bbSchwei\u00df\u00ab (dobesedno: znoj) \u2013 kri \u017eivali, ko je zunaj njenega telesa
\u00bbschwei\u00dfen\u00ab (dobesedno: potiti se) \u2013 krvaveti
\u00bbanschwei\u00dfen\u00ab \u2013 raniti \u017eival s pu\u0161ko
\u00bbDecke\u00ab (dobesedno: odeja) \u2013 ko\u017euh
\u00bbreif\u00ab (dobesedno: zrel) \u2013 oznaka za \u017eival na vrhuncu njenih mo\u010di
\u00bbAusschu\u00df\u00ab \u2013 mesto, na katerem krogla izstopi iz telesa \u017eivali
\u00bbdurchschlagen\u00ab \u2013 ustreliti tako, da krogla prebije celo telo
\u00bbedel\u00ab (dobesedno: plemenito, \u017elahtno) \u2013 vse, kar je dobrega in lepega pri lovu
\u00bbin Anschlag gehen\u00ab (dobesedno: iti v napad) \u2013 dvigniti pu\u0161ko k licu
\u00bbkapital\u00ab (dobesedno: prvovrsten, izvrsten) \u2013 neobi\u010dajno imeniten \u00bbkos\u00ab
\u00bbzeichnen\u00ab \u2013 gibanje in ogla\u0161anje ustreljene \u017eivali
\u00bbWaidsmannsheil\u00ab \u2013 tradicionalni pozdrav, s katerim si lovci za\u017eelijo sre\u010do pri lovu<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Ulrich Seidl (1952, Dunaj) velja ob Michaelu Hanekeju za enega najpomembnej\u0161ih, mednarodno priznanih, formalno rigoroznih in vsebinsko radikalnih sodobnih avstrijskih re\u017eiserjev. Ta ugled, ki mu je nakopal prav toliko gore\u010dih privr\u017eencev kot strastnih nasprotnikov, je dosegel \u017ee s svojimi dokumentarnimi filmi, ki jih snema vse od za\u010detka osemdesetih let in ki so mu v mladosti med drugim prinesli oznako dostojnega naslednika Wernerja Herzoga. Leta 2001 je posnel prvi celove\u010derni igrani film Pasji dnevi<\/strong> (Hundstage) in zanj v Benetkah prejel posebno nagrado \u017eirije. Ni\u010d manj kontroverznemu drugemu celove\u010dercu Uvoz \u2013 izvoz <\/strong>(Import\/Export) je sledila uspe\u0161na in ve\u010dkrat nagrajena trilogija Paradi\u017e<\/strong> (Paradies, 2012\/2013). Vsi deli trilogije so bili premierno prikazani v tekmovalnih sporedih najpomembnej\u0161ih svetovnih festivalov: v Cannesu, Benetkah in Berlinu. Pred dvema letoma smo si v Kinodvorovem rednem sporedu lahko ogledali dokumentarec V kleti<\/strong> (Im Keller, 2014), v katerem je Seidl razkril, kaj Avstrijci po\u010dnejo v svojih kleteh v prostem \u010dasu.<\/p>\n

Re\u017eiserjeva uradna spletna stran: www.ulrichseidl.com<\/a><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbNajbolj\u0161i filmi \/\u2026\/ avstrijskega provokatorja Ulricha Seidla izpeljejo ko\u010dljiv paradoks: povedani so skoraj popolnoma neprizadeto, hkrati pa zasnovani tako, da spro\u017eajo silovite, v\u010dasih nasprotujo\u010de \u010dustvene izbruhe. \/\u2026\/ To \u0161e nikoli ni bilo bolj res kot v Safariju<\/strong>, skozinskoz grozljivem, a v celoti izjemnem portretu evropskih lovskih turistov v Afriki. Film slednjim ponudi prilo\u017enost, da zagovarjajo svoj \u0161port \u2013 ne bo pa spreobrnil nikogar od upravi\u010deno zgro\u017eenih.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbKljub obilici absurdnega lovskega \u017eargona in resni\u010dnih satiri\u010dnih situacij, zna\u010dilnih za Seidlov mra\u010dni humor \u2013 lovci v praznih pokrajinah s pivom v roki in napol dremajo\u010d ure in ure \u010dakajo na plen \u2013 se Safari<\/strong> izka\u017ee za eno re\u017eiserjevih najtema\u010dnej\u0161ih del, tako zaradi hladnokrvne nepristranskosti, s katero se osredoto\u010di na spolni vidik ritualnega ubijanja (ki kljub temu deluje izrazito odbijajo\u010d), kot tudi zaradi portreta (manj odkrito satiri\u010dnega kot v filmu Paradi\u017e: Ljubezen<\/strong>, a ni\u010d manj vznemirjajo\u010dega) \u0161e vedno trajajo\u010de kolonizacije. \/\u2026\/ Seidlova skrita kritika bo seveda po\u017eela manj pozornosti kot domnevno negledljiva vsebina: zgro\u017eeni vzkliki se zdijo neizogibni, distribucijske mo\u017enosti pa so slabe vpri\u010do politi\u010dno korektne in hipokritske diskusije, ali je prav prikazovati dejansko ubijanje \u017eivali \/\u2026\/. To mimogrede dokazuje, da je Seidlova metoda \u0161e vedno pomembna (in da \u0161e vedno razvnema), \u010deprav bi bil \u017ee skrajni \u010das za razpravo, zakaj gre preprosto za izjemnega filmskega ustvarjalca \u2013 kar znova potrjuje pri\u010dujo\u010di film.\u00ab
– Christoph Huber, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbSeidl razume, da je njegov komentar nepotreben in da mo\u010d filma izhaja prav iz obi\u010dajnosti sodelujo\u010dih parov in dru\u017ein, iz rasne delitve dela v tej industriji in iz neprizanesljivega prikaza dogodkov, za katere vemo, da obstajajo, a jih obi\u010dajno namerno izrinemo iz zavesti. Noben dokumentarist ne dela tako dosledno sijajnih filmov kot Seidl.\u00ab
– Marc Raymond, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cudno, kako se najve\u010dji filmski ljudomrzne\u017ei vedno zdijo \u2013 globoko v sebi \u2013 najbolj empati\u010dni. Kot bi popolna odsotnost \u010dustev do \u010dlove\u0161ke narave (in absolutna prevzetost z njo) nekako omogo\u010dila globlje razumevanje. \/\u2026\/ Ko sem ga v\u010deraj vpra\u0161al o Ulrichu Seidlu, mi je Wim Wenders dejal: ‘Potrebujemo ga.’ Bo kar dr\u017ealo.\u00ab
– Rory O\u2019Connor, The<\/em> Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ Seidlova globoka ironija in kriti\u010dnost protagonistom kljub vsemu ves \u010das pu\u0161\u010data prostor \u2013 ne le da se predstavijo, ampak da tudi obstajajo kot \u010dlove\u0161ka bitja.\u00ab
– Daniel Kasman, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bbUlrich Seidl v Safariju<\/strong> nadaljuje s svojim osupljivim in neizprosnim antropolo\u0161kim raziskovanjem. Re\u017eiser je zbiralec \u010dlove\u0161kih bitij. Tako kot nekateri v metulje, Seidl zabode buciko \u2013 v tem primeru kamero \u2013 v ljudi in jih vstavi v okvir.\u00ab
– Camillo De Marco, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbGrozote na\u0161ega sveta lahko razumemo le, \u010de se z njimi soo\u010dimo. Seidl svoje protagoniste opazuje s spo\u0161tljive razdalje, kar jim omogo\u010da, da brez zadr\u017ekov izrazijo svoje navdu\u0161enje. Za \u010dudovitimi tabloji in mra\u010dno humornimi trenutki le\u017ei Seidlova osrednja to\u010dka zanimanja: antropolo\u0161ka \u0161tudija \u010dlove\u0161ke narave.\u00ab
– Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbV Safariju<\/strong> najde nov segment ljudi, ki mislijo, da imajo prav \u2013 groteskne Nemce in Nemke, Avstrijce in Avstrijke, ki se odpravljajo v Afriko na plenilske safarije. \/\u2026\/ Toda ubijanje je le del u\u017eitka – preostali del u\u017eitka je nedol\u017enost, ki jo iz\u017earevajo. Nedol\u017eni so kot ostanki nacisti\u010dnih tabori\u0161\u010d smrti, kot zlo, ko se postara. To so ljudje, ki ne bi nikomur storili ni\u010d zalega. Fa\u0161izem lahko vedno ra\u010duna na njih. Rasizem prav tako. In kapitalizem tudi. Itak se animalizirajo z njim. Seidl jih snema tako, kot da so naga\u010deni. Niti ustreliti jih ni treba.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbSafari<\/strong> ponuja predvsem razgled na neko podro\u010dje, v katerem zlahka vidimo zgolj raz\u0161iritev kupoprodajnih odnosov, v katere smo vsak dan popolnoma vpleteni, tudi \u010de se ne zabavamo s streljanjem afri\u0161kih \u017eivali. In ko svoj pogled prilagodimo tej ugotovitvi, se nam protagonisti preprosto ne morejo ve\u010d zdeti tako sporni in groteskni kakor v otvoritvenih kadrih (razen \u010de smo sposobni obto\u017ebi spornosti in grotesknosti uperiti tudi vase). Seidlu se je torej posre\u010dilo najve\u010d, kar se lahko posre\u010di dokumentaristu. Ob\u010dinstvo je opremil z barometrom, sposobnim meriti moralne koli\u010dine onkraj uvodne zgro\u017eenosti in vzdihovanja. Ta barometer je – glede na ob\u010dost kupoprodajnega pristopa v na\u0161i dru\u017ebi – sicer dokaj neuporaben, a zato niso njegovi odmerki ni\u010d manj zanesljivi.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ulrich Seidl, neprizanesljivi raziskovalec najmra\u010dnej\u0161ih koti\u010dkov \u010dlove\u0161ke du\u0161e, svoj objektiv tokrat uperi v evropske lovske turiste v Afriki. Safari je “po\u010ditni\u0161ki film o ubijanju, film o \u010dlove\u0161ki naravi”.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9384,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9383"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9384"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9383"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}