{"id":9365,"date":"2020-01-03T13:13:40","date_gmt":"2020-01-03T12:13:40","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ona-2\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:44","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:44","slug":"ona-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ona-2\/","title":{"rendered":"Ona"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Miche\u0300le, uspe\u0161na direktorica podjetja za razvoj ra\u010dunalni\u0161kih iger, se zdi neuni\u010dljiva tako v ljubezni kot v poslovnem \u017eivljenju. Nekega ve\u010dera pa jo v lastnem domu napade in posili zamaskiran neznanec. Miche\u0300le se odlo\u010di, da bo napadalca izsledila sama. Ko mu naposled stopi na prste, se z njim zaplete v nevarno, a vznemirljivo igro, ki lahko vsak trenutek uide izpod nadzora.<\/p>\n

Drzna \u017eanrska zmes Paula Verhoevna (Prvinski nagon<\/strong>) z Isabelle Huppert v ko\u017ei enigmati\u010dne \u017eenske, ki no\u010de pristati na vlogo \u017ertve. Najbolj provokativen film lanskega Cannesa in dobitnik dveh zlatih globusov.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMiche\u0300le je novi tip \u017eenske. To me je vznemirjalo. Postfeministi\u010dni lik, ki i\u0161\u010de svoj prostor in gradi svoje vedenje nekje med \u017ertvijo in ma\u0161\u010devalko. Je rezultat mo\u0161kega neuspeha, zato so vsi mo\u0161ki liki v filmu zgube in slabi\u010di. \/…\/ Na za\u010detku filma sem \u017eelel lik u\u010dinkovito predstaviti v \u0161tirih kadrih. Film se pravzaprav za\u010dne takrat, ko se posilstvo kon\u010da. Miche\u0300le takoj pospravi sobo, v ko\u0161 za smeti odvr\u017ee obleko, ki jo je imela na sebi, se okopa in izmije kri iz vagine. Menim, da ta sekvenca povzame bistvo njenega lika; ne bo dovolila, da jo definira to posilstvo, ampak jo bodo dolo\u010dala njena dejanja. Mislim, da sem ta lik razumel. \u010ceprav sam ne poznam nikogar, kot je ona, in najbr\u017e tudi vi ne, sem bil prepri\u010dan, da tak\u0161na \u017eenska obstaja. Tudi mnoge like iz knjig Dostojevskega sprejemamo kot resni\u010dne, \u010deprav tak\u0161nih ljudi nimamo v svojem krogu prijateljev. \/…\/ Gledalci si morajo na podlagi posameznih elementov zgodbe stvari razlo\u017eiti sami, \u010deprav noben od teh elementov sam po sebi ne more pojasniti vsega. Nisem na primer hotel dopustiti razlage, da je bila Miche\u0300le kot otrok travmatiziana zaradi dejanj svojega o\u010deta in se je zato na posilstvo odzvala na tak na\u010din. Hotel sem ube\u017eati tako omejenemu pogledu na to \u017eensko in njeno vedenje. To je ena od mo\u017enosti, a ni\u010d ve\u010d kot to. Razlog ti\u010di preprosto v Miche\u0300le sami, v vseh vidikih njene osebnosti. Ali je \u017ee od nekdaj taka ali pa je tak\u0161na postala zato, ker … Tega preprosto ne vemo. \/…\/ Bolj zanimivo in zabavno je gledalce presenetiti, kot pa nekriti\u010dno ponavljati tisto, kar so \u017ee naredili drugi re\u017eiserji in pisci. Sem velik obo\u017eevalec Stravinskega in njegovega nenavadnega na\u010dina komponiranja simfonij, spodkopavanja uveljavljenih pravil. \/…\/ Ko si je film ogledala Isabelle Huppert, mi je med drugim dejala: ‘Najbolj zanimiv vidik je neprestana dvoumnost.’ Prav ima. Te\u017eko je dokon\u010dno doumeti to \u017eensko. Vse je spremenljivo, niti se prepletajo … Tak\u0161no zasnovo sem uporabil \u017ee v drugih filmih, zlasti v Popolnem spominu<\/strong> \u2013 v popolnoma druga\u010dnem \u017eanru \u2013 s spajanjem sanj in resni\u010dnosti. Na koncu ne ve\u0161, kaj bi si mislil. Nejasno je. Rad pu\u0161\u010dam odprte mo\u017enosti. Podobno kot v resni\u010dnem \u017eivljenju, kjer nikoli ne ve\u0161, kaj se skriva za smehljajem.\u00ab
– Paul Verhoeven<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film Ona<\/strong> naj bi sprva nastal v ameri\u0161ki produkciji. Producent Sa\u00efd Ben Sa\u00efd je re\u017eiserju poslal Djianov roman, in ko je Verhoeven sprejel re\u017eijo, sta za priredbo romana anga\u017eirala ameri\u0161kega scenarista Davida Birka. Birke je roman prilagodil ameri\u0161kemu okolju, potem pa sta se Verhoeven in Sa\u00efd lotila iskanja financerjev in igralcev. Kmalu se je izkazalo, da za film ni zanimanja ne pri enih ne pri drugih. Vloge Miche\u0300le ni hotela sprejeti nobena izmed znanih ameri\u0161kih igralk, zato pa se je zanjo takoj ogrela Isabelle Huppert. Scenarij so nato zopet prilagodili francoskemu okolju in dogajanje postavili v Pariz, s prenovljenim projektom pa v Franciji niso imeli te\u017eav pri pridobivanju finan\u010dnih sredstev.<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Paul Verhoeven (rojen leta 1938 v Amsterdamu) je kot odli\u010den \u0161tudent na eni izmed najbolj\u0161ih nizozemskih univerz doktoriral iz matematike in fizike, med \u0161tudijem pa se je za\u010del zanimati tudi za film. Po kon\u010danem \u0161tudiju je moral odslu\u017eiti voja\u0161ki rok. Pridru\u017eil se je Kraljevi mornarici, kjer so ga zadol\u017eili za snemanje dokumentarca o nizozemskih marincih, ki je bil kasneje tudi nagrajen. Ta izku\u0161nja je Verhoevna spodbudila, da se je resno posvetil filmu. Njegov prvi ‘civilni’ projekt je bila TV-serija Floris<\/strong>, svoj prvi film, eroti\u010dno komedijo Zapiski prostitutke<\/strong> (Wat zien ik?), pa je posnel leta 1971. Tako serija kot film sta na Nizozemskem po\u017eela velik uspeh in za\u010drtala smernice Verhoevnove filmske kariere. Sledili so filmi, kot so Turks fruit<\/strong> (1973, nominacija za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film), Keetje Tippel<\/strong> (1975) in Soldaat van Oranje<\/strong> (1977, nominacija za zlati globus za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film). Verhoeven je na Nizozemskem posnel \u0161e nekaj filmov, med njimi Seks na motorju<\/strong> (Spetters, 1980), v osemdesetih letih pa se je preselil v ZDA. Leta 1985 je za ameri\u0161kega producenta posnel film Meso in kri<\/strong> (Flesh and Blood), temu pa so sledile tri ameri\u0161ke megauspe\u0161nice: RoboCop<\/strong> (1987), Popolni spomin<\/strong> (Total Recall, 1990) in Prvinski nagon<\/strong> (Basic Instinct, 1992). Po izjemnem uspehu zadnjih filmov se je Verhoeven odlo\u010dil za nekoliko drznej\u0161i slog z rezko satiri\u010dno noto in posnel film Sla\u010dipunce<\/strong> (Showgirls, 1995), ki odgrne tan\u010dico z ble\u0161\u010de\u010de podobe Las Vegasa. Film je v \u010dasu predvajanja tako pri gledalcih kot pri kritikih naletel na precej negativen odziv, danes pa velja za kultno klasiko in najbolj podcenjeno Verhoevnovo delo. Sledila sta Vesoljski bojevniki<\/strong> (Starship Troopers, 1997) in Mo\u017e brez telesa<\/strong> (Hollow Man, 2000), potem pa se je Verhoeven po dvajsetih letih \u017eivljenja in ustvarjanja v Ameriki vrnil v Evropo in posnel \u010crno knjigo<\/strong> (Zwartboek, 2006). Film Ona<\/strong> je bil premierno prikazan na festivalu v Cannesu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbOna<\/strong>, vseskozi na meji verjetnega in eksploatacije, prina\u0161a vse tisto, kar je jezilo varuhe morale ob premieri Prvinskega nagona<\/strong>. In \u0161e mnogo ve\u010d. To je politi\u010dno nekorekten, blasfemi\u010den, moralno dvoumen, a virtuozno zre\u017eiran triler, perverzni komentar \u017eenske seksualnosti in tradicionalnih dru\u017einskih vrednot ter \u017eanrska analogija Chabrolovim razrednim satiram in Bu\u00f1uelovemu (drugemu) francoskemu obdobju, kakr\u0161nega evropski mainstreamovski film \u017ee dolgo ni videl. \u010ce se bo letos ob\u0161irno moraliziralo o kak\u0161nem filmu, potem se bo ob filmu Ona<\/strong>, ki seveda ni ‘komedija o posilstvu’ (kot ga predstavljajo nekateri), temve\u010d film o \u017eenski, ki se za nobeno ceno ne pusti ukalupiti in podrediti dru\u017ebenim konvencijam.\u00ab
– Simon Popek, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbBrez pomislekov ga lahko ozna\u010dim za najbolj impresiven in pomemben psiholo\u0161ki triler, kar sem jih videl v tem stoletju.\u00ab
– Nick James, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbGledalce, ki bodo v kino pri\u0161li po kos \u0161okantne art-filmske eksploatacije, bo presenetila kompleksna, so\u010dutna, nemalokrat jedko duhovita raziskava nekonvencionalnih \u017eelja \/\u2026\/. Tak\u0161ne fantazije o ma\u0161\u010devanju za posilstvo \u0161e niste videli \u2013 tudi zato ne, ker posilstvo, ma\u0161\u010devanje in fantazija, gradniki tega pod\u017eanra, \u0161e nikoli niso bili tako navdu\u0161ujo\u010de prerazporejeni.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ film, mojstrovina uglajene perverznosti \/…\/, pelje gledalce skozi natan\u010dno domi\u0161ljen labirint dvoumnosti, se na vsakem ovinku poigrava z na\u0161imi predvidevanji in pri\u010dakovanji, nas zasipava z nelagodjem in navdu\u0161enjem in nas postavlja pred izziv, da prvo lo\u010dimo od drugega. \/…\/ To je psiholo\u0161ki triler, nenavadno nesolzava melodrama, farsa sprevr\u017eenega seksa in, kar je morda najbolj provokativno, brutalna komedija me\u0161\u010danske nravi.\u00ab
– A. O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbOna<\/strong> je film, ki ga ni mogo\u010de zagrabiti. Ne \u017eanrsko, kjer je zmes trilerja, psiholo\u0161ke drame in srhljivke z bizarnimi komi\u010dnimi in ironi\u010dnimi elementi, ne vsebinsko. Nikakr\u0161ne identitete ne omogo\u010da, samo nelagodje. \/…\/ Mich\u00e8le je dejansko lahko odigrala samo Isabelle Huppert, igralka, ki se z nevidno mimi\u010dno gesto iz krhkega dekletca, potrebnega pomo\u010di, lahko v sekundi spremeni v nevarnost, s katero no\u010dete imeti nobenega opravka. Paul Verhoeven je o\u010ditno spet v formi.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbVerhoeven re\u017eira premi\u0161ljeno in nevsiljivo, brez poenostavljenih razlag. Gledalcu ponudi le nekaj oprimkov, s pomo\u010djo katerih se lahko poskusi pribli\u017eati junakinji, s katero se je te\u017eko identificirati. \/…\/ Film [je] nepredvidljiv in nepodredljiv \/\u2026\/ kot njegova glavna junakinja, Isabelle Huppert pa s svojo suvereno igro poskrbi, da ta nekonvencionalna junakinja, ki ne premore prav dosti \u010dlove\u0161ke topline, zato pa toliko ve\u010d nagona po pre\u017eivetju, dobi \u010dlove\u0161ke poteze. Nujen ogled.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbOna<\/strong> je celo po merilih drzne nekonvencionalnosti filmov, kot sta Prvinski nagon<\/strong> in Sla\u010dipunce<\/strong>, nekaj izjemnega. Deloma triler, deloma ogljeno \u010drna komedija, deloma intelektualna za\u017eigalna bomba; izzivalno, grozno in veli\u010dastno delo. \u010clovek kar te\u017eko verjame, da tak film sploh obstaja. \/…\/ Pod gladko povr\u0161ino hladne elegance brbotajo vpra\u0161anja o te\u017ei krivde, o napetem odnosu med seksom in nadvlado ter o naravi po\u017eelenja \u017eensk po petdesetem, ki ga zlahka odpravimo kot ne\u017eno, ljubko re\u010d, a se zna v resnici izkazati za divjo zver.\u00ab
– Stephanie Zacharek, Time<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Ona <\/strong>bi lahko ozna\u010dili za triler posilstva in ma\u0161\u010devanja in se pri tem ne bi povsem zmotili. A ta opis spregleda pritajeno, subverzivno duhovitost, ki prebada vsak prizor kot zobotrebec, zapi\u010den v oblo\u017eeni kruhek. Ob tem pa zgre\u0161i tudi nekaj drugih nadvse pomembnih tar\u010d protinapada tega filma, vklju\u010dno s feminizmom, patriarhijo, organizirano religijo in, kakopak, s krhko rahlo\u010dutnostjo gledalcev.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbGlede na vnetljivo snov in re\u017eiserja, ki slovi po izzivalnosti, je prav zanimivo, kako zadr\u017ean, celo eleganten je film \u2013 ni toliko provokativen v prikazovanju nasilja ali spolnosti, kot je izzivalen v svojih protislovnih karakterizacijah in brezobzirnosti lastnega pogleda na svet. \/…\/ Re\u017eiser, ki po navadi tako malo prepu\u0161\u010da domi\u0161ljiji, je v filmu Ona<\/strong> ne le pustil odprta vrata za razli\u010dne interpretacije, ampak je dvoumnost pretvoril v svojevrstno oro\u017eje.\u00ab
– Jordan Cronk, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bbOna<\/strong> je tip filma, ki se je neko\u010d v Hollywoodu imenoval ‘star vehicle’\/…\/. Igralka je v vsakem prizoru, skoraj v vsakem kadru filma kot center, ki mu da smisel in ton. Njene reakcije in izrazi na njenem obrazu dolo\u010dijo vzdu\u0161je prizora in ga pogosto naredijo nejasnega, dvoumnega. Igralka ima nasmeh, ki je le za hip topel in neupogljiv, preden se razcefra v nekaj, kar je morda negotovost ali pa kaj drugega, \u010desar se ne da dolo\u010diti. Njena nedolo\u010dljivost in hladnokrvnost sta tisto, kar da filmu njegovo fascinacijo \/…\/.\u00ab
– Andrej Gustin\u010di\u010d, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbVerhoeven je pogosto ozna\u010den za ljudomrzne\u017ea, a morda smo bli\u017eje resnici, \u010de v njem prepoznamo navdu\u0161enega poznavalca \u010dlove\u0161ke psihopatologije. Dejstvo, da je film Ona<\/strong>, ki je prava enciklopedija pobezljanih nagonov in \u017eelja, hkrati tudi njegov najbolj igriv in ne\u017een film, ni posebno presene\u010denje.\u00ab
– Dennis Lim, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbNi ga \u010dez nelagodje ‘osvobojene’, ‘kultivirane’ in ‘civilizirane’ dru\u017ebe, v kateri je seksisti\u010dni dictum, ki u\u010di, da \u017eenska sama i\u0161\u010de, da se sama nastavlja, da je sama kriva ipd., pre\u017eivel. Ni ga \u010dez dru\u017ebo, ki daje posilstvu digniteto seksa, seksu pa fantazijski okvir ‘stockholmskega sindroma’. Ni ga \u010dez nelagodje dru\u017ebe, ki \u017eensko posiljuje, obenem pa se dela, kot da se ni ni\u010d zgodilo. In ni ga \u010dez nelagodje dru\u017ebe, ki \u017eensko prepri\u010duje, da se mora poro\u010diti s tistim, ki jo je posilil.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbZame je Ona<\/strong> morda najbolj inteligenten, iskren in osvobajajo\u010d film o posilstvu, kar sem jih kdaj videla \u2013 ker ne govori le o pohabi, ampak tudi o trdo\u017eivosti in o tem, da nas tisto, kar nas ne ubije, napravi mo\u010dnej\u0161e.\u00ab
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbKar pri tem filmu navdu\u0161i in nekoliko preseneti, je na\u010din, kako Verhoeven prilagodi svoj slog in svetovni nazor ne\u010demu, kar se zdi tipi\u010dno francoska zadeva, vklju\u010dno z mno\u0161tvom ljubimcev, dru\u017einsko krizo, groznimi star\u0161i \/…\/ in dolo\u010denim ‘je ne sais<\/em> quoi<\/em>‘ odnosom, ki vse, tudi nekaj tako brutalnega, kot je napad, ki vam postavi \u017eivljenje na glavo, jemlje s precej\u0161njim zrnom soli.\u00ab
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbVerhoeven je v svoji okretni re\u017eiji tako samozavesten in ubira ravno pravo ravnovesje med eroti\u010dnim trilerjem in prismuknjeno komedijo, Isabelle Huppert pa je \u017ee na prvi pogled tako idealna izbira za vlogo ledeno hladne, manipulativne direktorice, ki je spolno pote\u0161itev zmo\u017ena najti le v preigravanju scenarijev posilstva, da je film gledalcu od za\u010detka do konca v vrhunski u\u017eitek.\u00ab
– Daniel Fairfax, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Ona<\/strong> je silno zabaven, napet in bo neizogibno zanetil polemike.\u00ab
– Xan Brooks, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbOna<\/strong> je zrelostni test za filmsko publiko – za publiko, ki so jo ustvarili in senzibilizirali filmi. Ne pozabite: prav filmi so bili tisti, ki so objektivirali in marginalizirali \u017eenske. Prav filmi so jih disciplinirali. Prav filmi so privilegirali mo\u0161ke in mo\u0161ki pogled. Prav filmi so se vedno obna\u0161ali kot feti\u0161isti in seksisti. Prav filmi so vse poenostavljali. Prav v filmih so \u017eenske vedno izgubljale referendume, tako da se je zdelo, da bi bil v teh filmih pravi happy end<\/em> posilstvo. In Ona<\/strong>, francoski film, ki ga je posnel Paul Verhoeven, znan po Robocopu<\/strong> in Popolnem spominu<\/strong>, \u0161e bolj pa po Prvinskem nagonu<\/strong>, to vzame zares. \/\u2026\/ Ni ga \u010dez nelagodje “osvobojene”, “kultivirane” in “civilizirane” dru\u017ebe, v kateri je seksisti\u010dni dictum, ki u\u010di, da \u017eenska sama i\u0161\u010de, da se sama nastavlja, da je sama kriva ipd., pre\u017eivel. Ni ga \u010dez dru\u017ebo, ki daje posilstvu digniteto seksa, seksu pa fantazijski okvir “stockholmskega sindroma”. Ni ga \u010dez nelagodje dru\u017ebe, ki \u017eensko posiljuje, obenem pa se dela, kot da se ni ni\u010d zgodilo. Res, ni ga \u010dez dru\u017ebo, ki od \u017eenske terja, da se na posiljevanje privadi in da za\u010dne v tem u\u017eivati. Kot Michele.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbV filmu Ona<\/strong> se prepletajo \u0161tevilne ravni odnosov in zgodb, ki se stikajo v enem najbolj zanimivih \u017eenskih likov v filmu nasploh.\u00ab
– Deja Crnovi\u0107, Stop<\/em><\/p>\n

\u00bbOna<\/strong> je film, ki se sam sebi ves \u010das predrzno smeji v brk. Kot nekdo, ki si je na feministi\u010dnem zborovanju drznil povedati seksisti\u010dno \u0161alo. Ne zaradi seksizma. Temve\u010d samo zato, ker jo lahko.\u00ab
– Teja Poglajen, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbGlavna junakinja je \u017ertev posilstva, vendar ne dovoli, da bi jo to dolo\u010devalo bolj kot ostale dru\u017ebene vloge, ki jih je sprejela: uspe\u0161na direktorica, mati, (ljubosumna) biv\u0161a \u017eena, ljubica mo\u017ea najbolj\u0161e prijateljice, h\u010di mno\u017ei\u010dnega morilca. Rezultat je film, ki pusti nelagoden ob\u010dutek in polno glavo vpra\u0161anj.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Drzna \u017eanrska zmes Paula Verhoevna (Prvinski nagon) z Isabelle Huppert v ko\u017ei enigmati\u010dne \u017eenske, ki no\u010de pristati na vlogo \u017ertve. Najbolj provokativen film lanskega Cannesa in dobitnik dveh zlatih globusov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9366,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9365"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9366"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9365"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}