{"id":9351,"date":"2020-01-03T13:13:39","date_gmt":"2020-01-03T12:13:39","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/jackie\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:44","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:44","slug":"jackie","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/jackie\/","title":{"rendered":"Jackie"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Novica o usodnem atentatu na ameri\u0161kega predsednika Johna F. Kennedyja je 22. novembra leta 1963 pretresla ameri\u0161ko in svetovno javnost. V dneh, ki so sledili, so bili vsi pogledi uprti v Kennedyjevo vdovo, prvo damo Jacqueline Kennedy. Zgodba nas popelje v njen svet. Medtem ko se je z otroki spopadala s travmati\u010dno izgubo, bole\u010dino in \u017ealovanjem, je morala poskrbeti, da sta se zapu\u0161\u010dina Kennedyjevega predsednikovanja in njegova javna podoba za vselej vtisnili v spomin.<\/p>\n

\u010cilski re\u017eiser Pablo Larra\u00edn (Klub<\/strong>, Neruda<\/strong>) je z izjemno Natalie Portman v naslovni vlogi ustvaril pretresljiv, intimen in izviren film o enem najbolj prelomnih in tragi\u010dnih trenutkov ameri\u0161ke zgodovine, v katerem atentat na Johna F. Kennedyja do\u017eivljamo skozi o\u010di ikoni\u010dne prve dame Jackie Kennedy. Najbolj\u0161i scenarij na Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPrva krogla je predsednika zadela v vrat, druga, ki je bila smrtonosna, je zdrobila desni del njegove lobanje. Kennedyjeva 34-letna soproga Jacqueline je sedela ob njem. Tik ob njem. Kako je to do\u017eivljala ona? Vsi poznamo zgodbo o Kennedyjevem atentatu. Toda kaj se zgodi, \u010de se osredoto\u010dimo nanjo? Kaj je do\u017eivljala naslednje tri dni, ko se je z otroki utapljala v bole\u010dini, medtem ko so bile o\u010di vsega sveta uperjene vanjo? Jackie je bila kraljica brez krone, ki je na en mah izgubila prestol in mo\u017ea. Jacqueline Kennedy, elegantna, sofisticirana in predmet po\u017eelenja, je bila ena najpogosteje fotografiranih \u017eensk 20. stoletja. O njej so napisali na stotine knjig, posneli ne\u0161teto filmov in televizijskih serij. Pa vendar o njej vemo malo. Skrajno zadr\u017eana, zagonetna Jackie je \u010disto mogo\u010de najbolj neznana znana osebnost na\u0161ega \u010dasa. Rad si mislim, da je nikoli ne bomo povsem razvozlali. Nikoli ne bomo vedeli, kako je di\u0161ala ali kako so se ji ob pogovoru zaiskrile o\u010di. Lahko le raziskujemo. In sestavimo film iz fragmentov, iz delnih spominov, krajev, idej, podob, ljudi. Kennedy je umrl mlad, njegove kratke predsedni\u0161ke kariere je bilo nenadoma konec, njegovim dose\u017ekom je grozila pozaba. Kljub ohromelosti zaradi lastne travme pa se je Jacqueline Kennedy zavedala, da mora nekdo dokon\u010dati njegovo zgodbo. V pi\u010dlih nekaj dneh je uspela iz mo\u017ea napraviti legendo. Za\u010drtala je njegovo javno podobo in utrdila njegovo zapu\u0161\u010dino. Ob tem pa je tudi sama postala ikona, ki jo bo svet za vselej poznal preprosto kot Jackie.\u00ab
– Pablo Larra\u00edn, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Pablo Larra\u00edn (1976, Santiago, \u010cile) se je rodil tri leta po tistem, ko je oblast v dr\u017eavi prevzel Augusto Pinochet, ter odra\u0161\u010dal kot privilegiran otrok enega najbolj znanih \u010dilskih desni\u010darskih politikov. Po prvem celove\u010dercu Fuga<\/strong> (2005) je leta 2008 posnel prvi del nena\u010drtovane trilogije o \u017eivljenju pod Pinochetovo diktaturo, tema\u010dno komedijo Tony Manero<\/strong>. Film, ki je bil premierno prikazan v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev, se dogaja v Santiagu leta 1978 in pripoveduje o serijskem morilcu, ki \u017eeli postati \u010dilski John Travolta. Leta 2010 je v tekmovalnem programu Bene\u0161kega filmskega festivala premiero do\u017eivel re\u017eiserjev tretji celove\u010derec Post Mortem<\/strong>, v katerem spremljamo uslu\u017ebenca mestne mrtva\u0161nice v \u010dasu okrutnega dr\u017eavnega prevrata leta 1973. Sklepni del avtorjeve satiri\u010dne trilogije in zgodbo o padcu Pinochetovega re\u017eima Ne!<\/strong> (No, 2012) smo si leta 2013 ogledali na rednem sporedu Kinodvora. Napet politi\u010dni triler in hkrati hudomu\u0161na medijska satira je Larra\u00ednu prinesla nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Peti celove\u010derec Klub <\/strong>je bil premierno prikazan v tekmovalnem programu Berlinala. V letu 2016 se je Larra\u00edn kar z dvema naslovoma lotil reinvencije \u017eanra biografskega filma. Tako Neruda<\/strong> o usodi \u010dilskega pesnika in nobelovca Pabla Nerude kot portret nekdanje ameri\u0161ke prve dame Jackie <\/strong>\u2013 prvi je do\u017eivel premiero v \u0160tirinajstih dneh re\u017eiserjev leto\u0161njega Cannesa, drugi v Benetkah \u2013 \u017eanjeta navdu\u0161enje kritike in ob\u010dinstev.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbBriljantno zgrajena karakterna \u0161tudija, ki se na vsakem koraku ogne standardni formi filmske biografije, prika\u017ee izmu\u010deno in razdvojeno Jackie, kako sku\u0161a lasten pogled, lastno zapu\u0161\u010dino in, kar je najte\u017eje, lastno bole\u010dino iztrgati tragediji, ki jo do\u017eivljajo milijoni ljudi. Film, ki provokativno in nesentimentalno podeli spekulativni glas njenim najbolj zasebnim pogledom na poroko, vero in samopodobo, pod\u017eiga pa ga kompleksna, skrbno niansirana igra Natalie Portman, bo morda odvrnil gledalce, ki pri\u010dakujejo bolj konvencionalno so\u010duten zgodovinski portret. Toda \u010dilski re\u017eiser si je s prvim angle\u0161ko govore\u010dim filmom zopet utrdil status enega najbolj drznih in izjemnih politi\u010dnih filmarjev svoje generacije.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbJe dobra igra in je tisto, kar dose\u017ee Natalie Portman v filmu Jackie <\/strong>Pabla Larra\u00edna. Oskarjevka se v br\u017ekone najbolj siloviti predstavi svoje kariere poglobi v du\u0161o Jacqueline Kennedy kot \u0161e nih\u010de doslej in prisili gledalca, da uzre njen lik v novi in mnogo bolj kompleksni lu\u010di.\u00ab
– Zack Sharf, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbEdinstvena vizija brezkompromisnega re\u017eiserja, ki se \u010disto slu\u010dajno loteva ene najslovitej\u0161ih \u017eensk v ameri\u0161ki zgodovini. Toda Jackie<\/strong> ni vaba za oskarje. Je preprosto sijajen film.\u00ab
– Nigel M Smith, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbJackie <\/strong>Pabla Larra\u00edna, ki je prej kot biografski film esej o zgodovini in ljudeh, ki se vanjo zapi\u0161ejo, je eleganten in skrajno inteligenten poskus po\u010dlove\u010diti legendo \u2013 hkrati pa poka\u017ee, da se njegov subjekt \u0161e kako zaveda, kaj pomeni postati legenda. Natalie Portman briljira v najbolj zahtevni in kompleksni vlogi doslej \/\u2026\/. Larra\u00ednova izjemno razgibana vizualna invencija in obvladovanje kompleksne strukture nas opomnita, kako bistveno zna ustvarjalen re\u017eiser predruga\u010diti film, ki bi lahko izzvenel povsem konvencionalno.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbJackie <\/strong>je tisto, kar se zgodi, ko se spopadeta dve povsem razli\u010dni senzibiliteti \u2013 Goljat presti\u017ene hollywoodske produkcije in David v podobi igrive, idiosinkrati\u010dne inteligence Pabla Larra\u00edna. Te\u017eko je re\u010di, ali je razlog iz\u010drpanost \u017eanra s kli\u0161eji pre\u017eete kostumske biografije ali robustna \u017eivahnost Larra\u00ednove re\u017eije. Vendar na veliko veselje tistih, ki nas ta edinstveni re\u017eiser neskon\u010dno navdu\u0161uje in izziva, ter na br\u017ekone grozo in nemo osuplost drugih, ki so pri\u010dakovali film tipa Tragedija v Camelotu: zgodba Jackie Kennedy<\/strong>, Larra\u00edn ta dvoboj prepri\u010dljivo dobi.\u00ab
– Jessica Kiang, The Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bbJackie<\/strong> vas zmelje s svojo veli\u010dastnostjo, s svojo epsko upodobitvijo pogreba in tistega strahotnega trenutka v kabrioletu (poustvarjenega s popolno natan\u010dnostjo, vklju\u010dno z rahlim tresenjem 16-milimetrskega posnetka). A tisto, kar pri gledalcu zapusti trajen vtis, je njegova izjemna intelektualna mo\u010d: JFK je spremenil politiko v konstrukcijo javne podobe in njegova \u017eena je to delo nadaljevala, ko ga ni mogel nih\u010de drug.\u00ab
– Joshua Rothkopf, Time Out New York<\/em><\/p>\n

\u00bbLarra\u00edn blesti, ko krmari po zahrbtnih vodah notranje politike Bele hi\u0161e, in v enaki meri, ko poustvarja trenutke intenzivnega, \u010deravno otopelega zasebnega trpljenja.\u00ab
– John Bleasdale, CineVue<\/em><\/p>\n

\u00a0\u00bbIzjemno delo re\u017eiserja na pragu mainstreama. Zaveda\u0161 se, da ameri\u0161kemu filmarju kaj takega br\u017ekone ne bi uspelo.\u00ab
– Rory O’Connor, The Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbNe spomnim se filma, ki bi me v zadnjem \u010dasu \u00a0spravil v tako ekstazo. Jackie<\/strong> me je popolnoma osupnila in me kot umetnika navdala s poni\u017enostjo in spo\u0161tovanjem. Film Pabla Larra\u00edna je razdrobljen, a nikoli razpr\u0161en, eteri\u010den, a ves \u010das precizen; ravno tako organiziran kot organski in svoboden.
Jackie<\/strong> se ob veli\u010dastni in dezorientirajo\u010di glasbeni spremljavi Mice Levi giblje med preteklostjo in prihodnostjo v obupanem iskanju ‘Jackie O.’. Ni je te\u017eko najti. Natalie Portman s sijajnim slogom in izjemno rahlo\u010dutnostjo prese\u017ee samo sebe. Od na\u010dina hoje do glasovne modulacije, od smeha do molka \u2013 igralka na novo definira sodobno igro. Inherentno prilo\u017enost, ki jo ponuja vloga, sublimira v nekaj drzno umrljivega; lahko bi kar umrla pred na\u0161imi o\u010dmi, se ubila in za\u017eivela v ve\u010dnosti.
Scenarij Noaha Oppenheima ji priskrbi tiste zemljo stresajo\u010de trenutke implozije, ko tektonske plo\u0161\u010de njegovih spretno prepletenih kronologij mojstrsko trkajo druga ob drugo, Portmanova pa kot omamljena ple\u0161e in se spotika po tektonski prelomnici. Jackie<\/strong> je \u010dista poezija, zgodba o zlomljenem srcu in izgubljenih idealih \u017eenske, obdarjene s toksi\u010dno mo\u010djo. Vsak posnetek, vsak kostum, vsaka vrstica z lahkotno virtuoznostjo najde svoje mesto.
Dvorano sem zapustil s silovito \u017eeljo, da bi bil bolj\u0161i, da bi ustvaril nekaj neizbrisnega in trajnega. Med gledanjem sem imel pogosto ob\u010dutek, da bom bruhnil v jok. \u0160ele kasneje tistega ve\u010dera sem se zavedel, da ne zadr\u017eujem solz \u017ealosti, ampak solze osuplosti nad nadarjenostjo skupine izjemnih umetnikov, ki se vedno znova borijo za film, kakr\u0161en je bil neko\u010d.
Tega se ni mogo\u010de nau\u010diti. Ali ponarediti. Ne more biti pravilno, ne more biti napa\u010dno. Lahko samo je.\u00ab
– Xavier Dolan, \u00bbDirectors on Directors\u00ab, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbIn res, ko gledate Jackie, ki jo je posnel \u010dilski auteur<\/em> Pablo Larra\u00edn (Ne<\/strong>, Klub<\/strong>, Neruda<\/strong>), se zdi, kot da so jo pustili \u017eivo le zato, da bi lahko odigrala svojo \u017eivljenjsko vlogo – ne vloge Prve dame, temve\u010d vlogo Prve vdove. \/\u2026\/ Zdaj, ko je njen mo\u017e mrtev in ko se je znebila njegove sence ( ja, Bela hi\u0161a je bila kletka), lahko vsaj za hip –\u00bbfor one brief shining moment\u00ab<\/em>, \u010de naj parafraziram njeno repliko o Camelotu, ki je obstajal le \u00bbfor one brief shining moment\u00ab<\/em> – prevzame oblast. Za trenutek je lahko njena beseda zadnja. In ljudstvo je gledalo pogreb – od za\u010detka do konca. Toda gledali niso pogreba, temve\u010d njo, Jackie. Vsaj na pogrebu je zasen\u010dila svojega mo\u017ea. Na stenah Bele hi\u0161e bodo kmalu druge slike. In ko gre spat, strmi v temo: \u00bbJe to vse?\u00ab\u00ab <\/em>ZA
– <\/em>Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbS potenciranjem \u010dustev in hladnokrvnosti ter z opazno spremenjenim glasom bi Natalie Portman pri drugih re\u017eiserjih morda povsem prevzela fokus filma, ki bi tako postal monodrama. A Larra\u00edn z \u017ee omenjenimi pristopi in s tem, da od vsakega \u010dlana zasedbe dobi mojstrsko in zanj oz. zanjo netipi\u010dno igro, ustvari film, ki je ve\u010d kot le igra Natalie Portman. Pri tem filmu je pustil ves politi\u010den in verski naboj, ki bi ga protagonistka sama nedvomno zagovarjala, pa \u010deprav lahko to odtuji kakega gledalca.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n

<\/strong>\u00bbBiografska drama Jackie<\/strong> je film, ki se uvr\u0161\u010da med bolj\u0161e izdelke lanskega leta. Scenarist Noah Oppenheim, re\u017eiser Pablo Larrain ter glavna igralca Natalie Portman in Peter Sarsgaard so poskrbeli, da lahko govorimo o sijajnem scenariju, sijajni re\u017eiji ter ve\u010d kot prepri\u010dljivi igri. \/\u2026\/ Ritem filma je brezhiben, ne le zaradi dinamike samega podajanja pripovedi, temve\u010d tudi zaradi stilskih sredstev, kot je naglo drsenje kamere v prizorih, ki poudarjajo tenzijo, stati\u010dna kamera v simetri\u010dnih scenah, po\u010dasni premiki kamere iz dvignjene pozicije, ki sledijo igralki ob veli\u010dastnih prizorih, ki so polni drame \u017ee zaradi same realnosti, ki jo ponazarjajo \/\u2026\/. \/\u2026\/ Glasba in zvoki v filmu so tisto, kar film pribli\u017ea mojstru srhljivega \u017eanra, Davidu Lynchu. Mulholland Drive<\/strong> je namre\u010d prva vzporedna asociacija, ki nam jo prav zaradi na\u010dina snemanja in glasbene naracije prikli\u010de v spomin, ko sku\u0161amo film umestiti v knji\u017enico \u017ee obstoje\u010dega. Oba filma povezuje prav umetnost suspenza.\u00ab
– Simona Jerala, RA \u0160tudent<\/em><\/p>\n

\u00bbNatalie Portman fenomenalno utele\u0161a nekdanjo prvo damo, pri \u010demer se je ne trudi posnemati, kar so v tej vlogi po\u010dele igralke pred njo. Natalie Portman dobesedno vstopa v lik Jackie Kennedy v svojem lovljenju ravnote\u017eja med \u017ealostjo, dol\u017enostjo in mo\u010djo. \/\u2026\/ Posebno \u010dustvenost je Larrain dosegel z dokumentarnimi posnetki Kennedyjevega pogreba, ki se odli\u010dno vklapljajo v ozadje filma in Jackiejino interpretacijo dogodkov. Celotno zgodbo zaokro\u017eata glasba Mice Levi in pesem iz muzikala Camelot v izvedbi Richarda Burtona. Slednja je pomembna za razumevanje ob\u010dutij glavne junakinje. \/\u2026\/ Film Jackie<\/strong> je neprecenljiv vpogled v um in srce zelo tragi\u010dne osebe, ki je bil posnet v pravem politi\u010dnem in dru\u017ebenem trenutku.\u00ab
– Jo\u017eica Grgi\u010d, Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010cilski re\u017eiser Pablo Larra\u00edn (Klub, Neruda) je z izjemno Natalie Portman v naslovni vlogi ustvaril pretresljiv, intimen in izviren film o enem najbolj prelomnih in tragi\u010dnih trenutkov ameri\u0161ke zgodovine, v katerem atentat na Johna F. Kennedyja do\u017eivljamo skozi o\u010di ikoni\u010dne prve dame Jackie Kennedy. Tri nominacije za oskarja in nagrada za najbolj\u0161i scenarij na Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":32461,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9351"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32461"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9351"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}