{"id":9349,"date":"2020-01-03T13:13:39","date_gmt":"2020-01-03T12:13:39","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/samo-konec-sveta\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:44","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:44","slug":"samo-konec-sveta","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/samo-konec-sveta\/","title":{"rendered":"Samo konec sveta"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Mladi pisatelj se po dvanajstih letih odsotnosti vrne domov, da bi dru\u017eino seznanil z vestjo o svoji bli\u017enji smrti. A dru\u017einsko popoldne se kaj kmalu sprevr\u017ee v vojno vihro zamer, grenkobe, osamljenosti in dvomov, vsak poskus so\u010dutne geste pa kon\u010da pod te\u017eo dejstva, da ti ljudje ne znajo ne poslu\u0161ati ne ljubiti.<\/p>\n

Samo konec sveta <\/strong>je komorna drama \u00bbo tem, kaj se zgodi, ko ne znamo komunicirati\u00ab. Xavier Dolan (Ubil sem svojo mamo<\/strong>, Nami\u0161ljene ljubezni<\/strong>) je za priredbo istoimenske gledali\u0161ke igre na festivalu v Cannesu prejel veliko nagrado \u017eirije.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTeme, ki se jih je Lagarce loteval, \u010dustva junakov \u2013 naj bodo glasna ali prikrita \u2013, njihove napake, njihova osamljenost, njihovo trpljenje, ob\u010dutek manjvrednosti \u2026 vse to mi je bilo blizu \u2013 kot nedvomno ve\u010dini izmed nas. A njegov jezik \u2026 ta je bil zame nekaj tujega, nekaj novega. Poln spodrsljajev, zatikanj, slovni\u010dnih napak \u2026 Ponavljanja in odve\u010dnosti, ki bi jih ve\u010dina piscev takoj \u010drtala, je Lagarce sprejel z odprtimi rokami. Njegovi liki, \u017eiv\u010dni in malodu\u0161ni, so plavali v morju besed, tako razburkanem, da je vsak njihov pogled, vsak vzdih, ki se je vtihotapil med vrstice, postal \/\u2026\/ trenutek miru, v katerem so igralci ustavili \u010das. Hotel sem, da bi igralci besede izgovarjali tako, kot jih je Lagarce zapisal. Brez kompromisov. Njegova zapu\u0161\u010dina se namre\u010d skriva prav v tem jeziku. Z njim je zaznamoval na\u0161 \u010das. \u010ce bi ga ubla\u017eil, bi zbanaliziral Lagarcea. Ne zdi se mi pomembno, ali lahko ljudje v filmu ‘\u010dutijo’ gledali\u0161\u010de. Film se napaja pri gledali\u0161\u010du. Navsezadnje: mar ne potrebujeta drug drugega? \/…\/ To je film o jeziku, o komunikaciji. \/…\/ Film o nasilju. O tem, kaj se zgodi, ko ne znamo komunicirati, kajti ko tega ne znamo, postanemo nasilni, se zapremo vase, odrinemo ljudi od sebe. To je film o ljudeh, ki ne zmorejo misliti, ki ne zmorejo poslu\u0161ati, ki ne zmorejo biti so\u010dutni drug do drugega.\u00ab
– Xavier Dolan<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Gledali\u0161ka igra Samo konec sveta <\/strong>je bila v Sloveniji prvi\u010d uprizorjena septembra 2008 v koprodukciji SNG Drame, Mini teatra in Cie Philippe Calvario. Re\u017eiral jo je Philippe Calvario, v njej pa so nastopili Marko Mandi\u0107, Veronika Drolc, Valter Dragan, Petra Govc in Milena Zupan\u010di\u010d. V sloven\u0161\u010dino jo je prevedla Suzana Koncut.<\/p>\n

\u00bbSamo konec sveta<\/em> je najve\u010dkrat uprizorjena, verjetno pa tudi najbolj osebna igra Jean-Luca Lagarcea, \u010digar dramski opus se je v zadnjih letih silovito uveljavil v doma\u010di Franciji, pa tudi po svetu. Za \u010dasa kratkega \u017eivljenja je bil Jean-Luc Lagarce znan le redkim poznavalcem in ljubiteljem. To ga menda ni bremenilo. S kolegi je ustanovil lastno gledali\u0161ko skupino, s katero je uprizarjal izbrane avtorje (Beckett, Goldoni, Marivaux \u2026) in svoje igre. Kar petindvajset jih je, poleg tega pa je pisal tudi romane, \u010dasopisne feljtone, filmski scenarij, dnevnike \u2026 Ta obse\u017eni opus je danes dele\u017een izjemne pozornosti; \u0161e posebej pa njegove igre, ki so tako reko\u010d preplavile francoske in svetovne odre. Ta hip je Jean-Luc Lagarce najpogosteje uprizarjan francoski dramatik 20. stoletja sploh.
Igro Samo konec sveta<\/em> je napisal leta 1990, v \u010dasu, ko je \u017ee vedel, da je seropozitiven. \u010ceprav je zaznamovana s to izku\u0161njo, pa ne govori o aidsu. Niti ni mogo\u010de trditi, da je avtobiografska. Zgodba o neuspelem zbli\u017eanju z dru\u017eino in samoti se v umetni\u0161ki stvaritvi, ki jo nosi izjemno pretanjen, gost in zra\u010den, telesen in hkrati poeti\u010den govor, daje v univerzalno izku\u0161njo.\u00ab<\/p>\n

– Drama SNG (http:\/\/www.drama.si\/repertoar\/delo?id=1573<\/a> in http:\/\/www.mini-teater.si\/si\/articles\/1710\/samo-konec-sveta<\/a>)<\/p>\n

Ve\u010d o avtorju http:\/\/www.lagarce.net\/?lng=en<\/a><\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Xavier Dolan (rojen leta 1989\u00a0v\u00a0Montrealu, Kanada) je za\u010del pri rosnih \u0161tirih letih igrati v\u00a0televizijskih reklamah, pozneje pa v\u00a0celove\u010dernih filmih in TV-serijah. Re\u017eijski prvenec Ubil sem svojo mamo<\/strong> (J’ai tu\u00e9 ma m\u00e8re<\/strong>, 2009), za katerega je sam napisal tudi scenarij in v\u00a0njem odigral glavno vlogo, je prejel nagrado ob\u010dinstva na LIFFu, na festivalu v\u00a0Cannesu pa je Dolan zanj prejel kar tri nagrade v\u00a0sklopu programske sekcije \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev. V sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu 2010 je Dolan predstavil svoj drugi celove\u010derec, stilizirano romanco, ki se spogleduje s Truffautovo slovito novovalovsko klasiko Jules in Jim<\/strong>, Nami\u0161ljene ljubezni <\/strong>(Les amours imaginaires). Dolanov naslednji film V vsakem primeru Laurence<\/strong> (Laurence Anyways) zabele\u017ei kroniko nesojenega razmerja med transseksualcem, ki \u017eeli za\u017eiveti kot \u017eenska, in njegovim dekletom; leta 2002 je prav tako tekmoval v sekciji <\/strong>Posebni pogled festivala v Cannesu, Suzanne Cl\u00e9ment pa je prejela nagrado za najbolj\u0161o igralko. Leta 2013 je bil na festivalu v Benetkah premierno predvajan Dolanov film Tom na kmetiji<\/strong> (Tom \u00e0 la ferme), v katerem re\u017eiser nastopi v vlogi glavnega lika, \u017ealujo\u010dega homoseksualca, ki zabrede v tema\u010dne skrivnosti dru\u017eine svojega pokojnega partnerja. Leta 2014 je na festivalu v Cannesu \u017eirija nagradila Mamico<\/strong> (Mommy), v kateri re\u017eiser prika\u017ee kompleksen odnos med materjo samohranilko in njenim te\u017eavnim, hiperaktivnim sinom ter njuno zadr\u017eano sosedo \u2013 nagrado si je Dolan tistega leta razdelil z Jean-Lucom Godardom za film Zbogom jeziku<\/strong> (Adieu au langage). Mamico<\/strong> smo pri nas videli tako na festivalu LIFFe kot tudi na rednem sporedu kinematografov. Samo konec sveta<\/strong> je \u017ee \u0161esti celove\u010derec re\u017eiserja, ki \u0161teje komaj sedemindvajset let.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbSamo konec sveta<\/strong> je teatralen in klavstrofobi\u010den film: namerno zadu\u0161ljiv in v svoji norosti precej stra\u0161ljiv \u2013 a vendar gre tudi za briljanten, stiliziran in halucinatoren prikaz disfunkcionalne dru\u017eine \/…\/. To je ekonom lonec tesnobe, film, ki ima vse parametre navite do konca in \u0161e \u010dez. Gledati in poslu\u0161ati ga je tako, kot bi na koncertu Mot\u00f6rheadov ti\u0161\u010dal glavo ob zvo\u010dnik.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbSamo konec sveta<\/strong> je veli\u010dastna, hrupna drama o domu in dru\u017einskih koreninah. \/…\/ Dolanova adaptacija izvirne drame je osupljivo stilizirana, skoraj v celoti posneta v intenzivnih bli\u017enjih planih. Ta drzna estetska odlo\u010ditev zadene v sr\u010diko vsega, kar so liki izkusili: v njihove zakopane spomine, v njihovo te\u017eko \u017ealost, navsezadnje pa tudi v njihovo globoko medsebojno ljubezen.\u00ab
– Magali Simard, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav pre\u017eeto z Dolanovo prepoznavno nastopa\u0161kostjo je to re\u017eiserjevo najbolj disciplinirano delo, v katerem se zgodba in filmska obrt spojita v sijajen tandem. \/…\/ Dolan vse posnetke uokvirja v neizprosno tesne bli\u017enje plane \/…\/; s tem ustvarja nekak\u0161no metanaracijo, zaradi katere razdra\u017eene like v krizi ne le poslu\u0161amo, ampak jih tudi pozorneje opazujemo. In bolj ko jih gledamo, manj pomembne so posamezne besede; v ospredje stopijo njihov mrzli\u010dni ton, intenzivne barve, ostra osvetlitev, vseprisotna glasba in \u010dustveni ekspresionizem. Senzori\u010dni rafal, ki ob tem nastane, je prodoren, u\u010dinkovit in se nas dotakne na nenavaden na\u010din.\u00ab
– T’Cha Dunlevy, National Post<\/em><\/p>\n

\u00bbVrtinec negativnih \u010dustev in zamer, zamol\u010dano, spomini (glavni lik od \u010dasa do \u010dasa pobegne v sanjske flashbacke, kjer vlada harmonija kontrastov), komunikacijski \u0161umi in ljube\u010de-sovra\u017eni odnos med bratoma ustvarijo mra\u010den, naelektren balet, kjer je ‘preve\u010d’ norma, vse skupaj pa se odvije v okolju neokusno opremljene hi\u0161e srednjega razreda.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Samo konec sveta je komorna drama \u00bbo tem, kaj se zgodi, ko ne znamo komunicirati\u00ab. Xavier Dolan (Ubil sem svojo mamo, Nami\u0161ljene ljubezni) je za priredbo istoimenske gledali\u0161ke igre na festivalu v Cannesu prejel veliko nagrado \u017eirije.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9350,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9349"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9350"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9349"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}