{"id":9327,"date":"2023-02-01T09:49:34","date_gmt":"2023-02-01T08:49:34","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/matura-2\/"},"modified":"2023-02-01T09:50:43","modified_gmt":"2023-02-01T08:50:43","slug":"matura-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/matura-2\/","title":{"rendered":"Matura"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>\nRomeo Aldea, 49-letni zdravnik iz Transilvanije, vzgaja h\u010derko Elizo v \u017eelji, da bi po dopolnjenem osemnajstem letu odpotovala na \u0161tudij v tujino. Vse se odvija po o\u010detovem na\u010drtu. Elizi se obeta \u0161tipendija za \u0161tudij psihologije v Veliki Britaniji, opraviti mora le \u0161e maturo, kar je za odli\u010dno dijakinjo gola formalnost. Toda grozljivi incident, ki se pripeti na dan pred prvim pisnim izpitom, postavi na kocko dekletovo prihodnost. Romeo mora sprejeti te\u017eko odlo\u010ditev. Za nastalo situacijo je sicer mogo\u010de najti re\u0161itve, a te kr\u0161ijo na\u010dela, ki jih je kot o\u010de doslej vcepljal svoji h\u010deri.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\n\u00bb<strong>Matura<\/strong> je zgodba o kompromisih in na\u010delih, odlo\u010ditvah in izbirah, individualizmu in solidarnosti, pa tudi o vzgoji, dru\u017eini in staranju. To je zgodba o star\u0161u, ki se spra\u0161uje, kaj je najbolj\u0161e za njegovega otroka. Naj se ta \u010dim bolje znajde v resni\u010dnem svetu ali naj se vselej trudi biti po\u0161ten in spreminjati svet na bolje? \/\u2026\/ Zgodba Romea Aldee je tudi zgodba o dru\u017ebi in njenih institucijah. Lahko najdemo povezavo med kompromisom, korupcijo, vzgojo in rev\u0161\u010dino? Lahko svoje otroke vzgojimo druga\u010de, kot smo bili vzgojeni sami? Pripovedno bistvo tak\u0161nega filma ne ti\u010di v natan\u010dnem pojasnjevanju vseh tem in pomenov, pa\u010d pa v te\u017enji, da jim prepu\u0161\u010da prosto pot. Jezik je vedno abstrakten, komunikacija vselej neto\u010dna, detajli v\u010dasih sporo\u010dajo toliko vsebine kot zgodba v celoti. Specifi\u010dnost filmske umetnosti se nahaja natanko v podrobnostih, ki jih lahko zaznamo edinole ob gledanju filma: v neprevedljivi dr\u017ei, nedolo\u010dljivem ob\u010dutku, nejasnem stanju duha \u2013 v stvareh, ki jih ne moremo izre\u010di z besedami.\u00ab<br \/>\n&#8211; Cristian Mungiu, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>\nCristian Mungiu (1968, Ia\u0219i) velja za enega pomembnej\u0161ih predstavnikov tako imenovanega novega vala romunskih re\u017eiserjev, ki je na za\u010detku 21. stoletja Romunijo postavil na svetovni filmski zemljevid. Od prvega uspeha C\u0103t\u0103lina Mitulescuja v Cannesu leta 2004 je kinematografija te biv\u0161e diktature do\u017eivljala uspeh za uspehom, od nagrade v sekciji Posebni pogled za <strong>Smrt gospoda Lazarescuja<\/strong> (<strong>Moartea domnului L\u0103z\u0103rescu<\/strong>) Cristija Puiuja in zlate kamere za <strong>Smo imeli revolucijo ali ne?<\/strong> (<strong>A\u00a0fost sau n-a fost?<\/strong>) Corneliuja Porumboiuja do zlate palme, ki jo je iz Cannesa leta 2007 odnesel prav Mungiu s svojim drugim celove\u010dercem <strong>4\u00a0meseci, 3\u00a0tedni in 2\u00a0dneva <\/strong>(<strong>4 luni, 3 s\u0103pt\u0103m\u00e2ni \u0219i 2 zile<\/strong>)<strong>.<\/strong> Na canskem festivalu sta bila premierno prikazana tudi re\u017eiserjev prvi celove\u010derec <strong>Occident <\/strong>(2002) in omnibus <strong>Zgodbe iz zlate dobe <\/strong>(<strong>Amintiri din epoca de aur<\/strong>, 2009), skupinski nastop mlaj\u0161e generacije romunskih filmarjev, ki je nastal na Mungiujevo pobudo. Na rednem sporedu Kinodvora smo si leta 2013 ogledali re\u017eiserjev tretji celove\u010derni film, nenavadno ljubezensko zgodbo v odmaknjenem samostanu <strong>Dale\u010d za gri\u010di<\/strong> (Dup\u0103 dealuri), ki je v Cannesu leta 2012 prejela nagrade za scenarij in najbolj\u0161i igralki. \u010cetrti samostojni celove\u010derec<strong> Matura <\/strong>je avtorju na leto\u0161njem canskem festivalu prinesel \u0161e lovoriko za najbolj\u0161o re\u017eijo.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\n\u00bb\/\u2026\/ mojstrski, kompleksen, psiholo\u0161ke subtilnosti in moralne te\u017ee poln film o poraznih odlo\u010ditvah posameznikov, ki se prebijajo po dru\u017ebeni lestvici: o ljudeh v prime\u017eu vdanosti tistim, ki so jim pomagali kr\u0161iti pravila, o ljudeh, ki v korupciji drugih i\u0161\u010dejo alibi za lastne neuspehe, in o tistih, ki upajo, da lahko nastala mre\u017ea nepo\u0161tenih uslug u\u010dinkuje kot alternativni sistem vrednot. \/\u2026\/ <strong>Matura <\/strong>je zapleten, globoko inteligenten film in mrakoben portret depresivnega stanja duha v de\u017eeli, kjer je generacija devetdesetih upala, da bo lahko za\u017eivela na novo. Predstavi Titienija in Dr\u0103gu\u0219ove sta briljantni. Film je pravi biser v \u017ee tako izjemnem programu leto\u0161njega Cannesa.\u00ab<br \/>\n&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZa svoje otroke bi naredili karkoli, mar ne? Romunski re\u017eiser Cristian Mungiu (<strong>4\u00a0meseci, 3\u00a0tedni in 2\u00a0dneva<\/strong>) se tega zaveda, povsem jasno mu je. Toda njegova bole\u010da, silovita drama hkrati zastavlja vpra\u0161anje: kaj \u010de bi vam skrhana dru\u017ebena, politi\u010dna in pravna kultura dovolila, da zanje dobesedno naredite karkoli, ne ozirajo\u010d se na moralnost svojih dejanj? \/\u2026\/ <strong>Matura<\/strong>, ki uspe v dobri dve uri in le nekaj dni spraviti neznansko koli\u010dino zgodbe, zdru\u017euje kineti\u010dno energijo bratov Dardenne s tan\u010dico skrivnosti, ki spominja na <strong>Beli trak<\/strong> avstrijskega avtorja Michaela Hanekeja, zlasti njegov film <strong>Skrito<\/strong>. Oba filma sta se dotaknila vpra\u0161anja morale, ki jo ali pa je ne posredujemo svojim otrokom, in to je tudi osrednja tema <strong>Mature<\/strong>. To ni pesimisti\u010den film \u2013 Mungiu celo namigne, da lahko nova generacija izbolj\u0161a razmere \u2013, vsekakor pa je brutalno odkrit.\u00ab<br \/>\n&#8211; Dave Calhoun, <em>Time Out London<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ceprav gre za re\u017eiserjevo prvo sodelovanje z direktorjem fotografije Tudorjem Vladimirjem Pandurujem, je vizualna podoba vse tisto, kar od Mungiujevih filmov zdaj \u017ee pri\u010dakujemo. \u0160e vedno je eden redkih avtorjev, ki zna iz posameznikovega zatilja ustvariti legitimen fokus pozornosti. Naj se kamera tesno prilepi na igralce ali hladno opazuje svet okoli sebe (v tem primeru predmestje Cluja), vselej igra vlogo gledal\u010devega dvojnika in \u0161e podkrepi neizpodbitno iskrenost re\u017eiserjeve vizije.\u00ab<br \/>\n&#8211; Jay Weissberg, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMungiujev film, ostro kriti\u010dna, pretresljiva in zapletov polna moralna drama, sledi manj linearni, bolj kro\u017eni ali spiralni strukturi kot avtorjeva prej\u0161nja dela, \/\u2026\/ toda film ni ni\u010d manj neizprosen, morda gre celo za bolj kriti\u010den in razgaljajo\u010d prikaz romunske dru\u017ebe, saj ima njegova kritika tokrat mnogo \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni domet.\u00ab<br \/>\n&#8211; Jessica Kiang, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bbCristian Mungiu ne zna narediti povpre\u010dnega filma. Da ga zanima moralna kondicija romunske dru\u017ebe, je pokazal \u017ee v nagrajenih filmih <strong>4 meseci, 3 tedni in 2 dneva<\/strong> (2007) ter <strong>Dale\u010d za gri\u010di<\/strong> (2012), z <strong>Maturo<\/strong> pa je scenaristi\u010dno in re\u017eijsko presegel samega sebe. Subtilna socialno psiholo\u0161ka dru\u017einska drama se osredoto\u010da na odnos med uspe\u0161nim o\u010detom kirurgom in njegovo najstni\u0161ko h\u010derjo, ki jo ho\u010de za vsako ceno spraviti iz Romunije \u2026 \/\u2026\/ Tu je moralni kavelj tega premi\u0161ljenega filma, ki ima v sebi nekaj hanekejevskega, nekaj globoko neprijetnega: skorumpirani sistem medsebojnih uslug, iz katerega bi hotel odre\u0161iti h\u010derko, kirurga spremlja kot vrnitev potla\u010denega in daje gledalcu vedeti, da korupcija korumpira, klientelizem in nepotizem pa nista samo stvar posttranzicijskih in postkomunisti\u010dnih dru\u017eb.\u00ab<br \/>\n&#8211; Mateja Valentin\u010di\u010d, <em>MMC RTV SLO <\/em><\/p>\n<p>\u00bbNjegove utvare, da lahko nadzoruje svet okrog sebe, so ponazorjene z Mungiujevo zna\u010dilno estetiko: z vztrajno dolgimi kadri, kamero, ki svojim likom ves \u010das sledi \u010dez ramo, in \u0161irokimi posnetki pokrajine. Dopolnjujejo jo preprost, asketski in realisti\u010den vizualni slog blede in hladne barve, preprosta monta\u017ea in treso\u010da se kamera, ki poudarja napetost in nejasnost dogajanja &#8211; vizualni slog, ki je klju\u010dno zaznamoval romunski novi val. Morda bi lahko pomislili, da <strong>Matura<\/strong> v primerjavi s Mungiujevimi prej\u0161njimi filmi ali z romunskim novim valom na splo\u0161no ne ponudi ni\u010desar novega; vsekakor ni tako \u017ego\u010da in presunljiva kot <strong>Dale\u010d za gri\u010di<\/strong> ali zlasti kot <strong>4 meseci, 3 tedni in 2 dneva<\/strong>. A morda je prav zato, ker je subtilnej\u0161a in ker svoj pogled usmerja v neodmaknjeno sedanjost, njen dru\u017ebeni komentar \u0161e bolj u\u010dinkovit.\u00ab<br \/>\n&#8211; Tina Poglajen, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbU\u010dinki so resda grobi, nasilni in strupeni, toda tr\u017eenje korupcije je \u2013 vsaj sode\u010d po <strong>Maturi<\/strong> &#8211; edini na\u010din, da se znebi\u0161 podrejenosti. \u0160e ve\u010d: korupcija prepre\u010duje dokon\u010dno samouni\u010denje dru\u017ebe, obenem pa je &#8211; v obupani, poni\u017eani, deklasirani dru\u017ebi &#8211; videti kot edino jamstvo za skupno dobro. \u010ce bi se vpra\u0161ali, ali je Elizin o\u010de ravnal eti\u010dno, je tako, kot bi se vpra\u0161ali, ali ekonomija, ki regresivni splet uni\u010dujo\u010dih strasti, interesov, pri\u010dakovanj, \u0161pekuliranj in zavisti ureja s cenami, ravna eti\u010dno. Korupcija vsaj ne oble\u017ei v skladi\u0161\u010du.\u00ab ZA+<br \/>\n&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Prvak romunskega novega vala Cristian Mungiu se v trpki, realisti\u010dni moralni drami o vrednotah, vzgoji, kompromisih in korupciji loti te\u017eavnega vpra\u0161anja, ali cilji upravi\u010dujejo sredstva, ko je posredi dobrobit na\u0161ih otrok. Nagrada za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9328,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9327"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9328"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9327"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}