{"id":9325,"date":"2020-01-03T13:03:08","date_gmt":"2020-01-03T12:03:08","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/the-beatles-osem-dni-na-teden\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:43","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:43","slug":"the-beatles-osem-dni-na-teden","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/the-beatles-osem-dni-na-teden\/","title":{"rendered":"The Beatles: Osem dni na teden"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ko si je nastop Beatlov v \u0161ovu Eda Sullivana ogledalo 73 milijonov Ameri\u010danov, so dosegli najve\u010dje ob\u010dinstvo v zgodovini ameri\u0161ke televizije. Njihova turneja je za vselej spremenila glasbeno industrijo in postali so ve\u010dne ikone globalne pop kulture. Howardov dokumentarec, ki vklju\u010duje novo odkrite arhivske posnetke ter nove in stare intervjuje s \u010dlani skupine in \u0161tevilnimi sopotniki, na ozadju prelomnih dru\u017ebenih sprememb in medosebne dinamike, humorja in tovari\u0161tva legendarne \u010detverice zari\u0161e zgodnje in najbolj evfori\u010dno obdobje v karieri skupine The Beatles. \u010cas koncertnih odrov in svetovnih turnej, od prvih nastopov v liverpoolskem The Cavern Club na za\u010detku 60. let do zadnjega koncerta v Candlestick parku v San Franciscu leta 1966, ko so se Beatli poslovili od koncertnih odrov in posvetili studijskemu eksperimentiranju.<\/p>\n

Navdu\u0161ujo\u010da dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, \u010dasa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameri\u0161ke odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet. Zaklju\u010dni \u0161pici sledi 30-minutni posnetek legendarnega koncerta skupine The Beatles na Shea Stadiumu v New Yorku!<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
V kinu se film predvaja skupaj s 30-minutnim posnetkom koncerta skupine The Beatles na Shea Stadiumu v New Yorku leta 1965 pred rekordno mno\u017eico 56.000 gledalcev. Remastering zvo\u010dnega zapisa so opravili v londonskih studiih Abbey Roads, 35-mm filmski negativ pa je bil skeniran v resoluciji 4K in v celoti restavriran.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbIdeja, da bi posnel ta film, je pri\u0161la s strani Apple Corps, podjetja skupine The Beatles. Posve\u010den naj bi bil specifi\u010dnemu obdobju njihove kariere, \u010dasu turnej in \u017eivih nastopov, glavna motivacija za projekt pa so bili na novo odkriti posnetki s koncertov in zvo\u010dni zapisi, ki so bili narejeni brez vednosti skupine. Apple Corps sta zanimala zlasti ta \u017eiva izku\u0161nja in film, ki bi pokazal, da so bili Beatli resni\u010dni pionirji stadionskih rock turnej, jaz pa sem za\u010del v gradivu prepoznavati nekak\u0161no pustolovsko zgodbo, zgodbo o pre\u017eivetju in odra\u0161\u010danju. Zelo preprosto sem jim pojasnil: \u010de bi sam pisal scenarij, bi me najbolj zanimalo, kako so se spopadali s tistimi leti beatlomanije \u2013 z zunanjimi pritiski, s turbulentnimi dru\u017ebenimi spremembami. Ko za\u010dnete resni\u010dno razumeti beatlomanijo, ta preneha biti nekaj prisr\u010dnega in postane prava drama. Leta na turneji so se mi zato s filmskega, narativnega vidika zdela resni\u010dno zanimiva. Kar jim je sledilo, pa je seveda druga zgodba, in morda bodo kdaj hoteli, da jo kdo pove.\u00ab
– Ron Howard, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

\u00bbLjudje so me spra\u0161evali: ‘Mar ho\u010de\u0161 biti bela, zakaj so ti v\u0161e\u010d ti fantje?’ Toda jaz jih nisem videla kot belce, bili so The Beatles, bili so brez barve. In bili so hudi\u010devo neverjetni. Beatli so mi dali ob\u010dutek, da smo vsi dobrodo\u0161li. Tudi \u010de nisi bil najbolj skuliran mulc v soseski, ni bilo to ni\u010d hudega, \u0161e vedno si bil lahko fen Beatlov. To mi je bilo v\u0161e\u010d in to prepri\u010danje mi je ostalo. Da sem lahko svoja oseba, da lahko izgledam, kot ho\u010dem, da lahko sem, kdor ho\u010dem biti, in s tem ni ni\u010d narobe. Tega mi ni dal nih\u010de drug kot Beatli.\u00ab
– Whoopi Goldberg, citat iz filma<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Ron Howard (1954, Duncan, Oklahoma) se je \u017ee kot otro\u0161ki igralec kalil na malih ekranih in kot najstnik v 70. in 80. letih zaslovel v kultni televizijski seriji Happy Days<\/strong>. Prilo\u017enost za re\u017eijo lastnega filma mu je prvi ponudil legendarni producent B filmov Roger Corman, za katerega je leta 1977 posnel nizkoprora\u010dunsko akcijsko komedijo Grand Theft Auto<\/strong>. Prvi ve\u010dji uspeh mu je prinesla \u010drna komedija Night Shift <\/strong>(1982), ki zaznamuje tudi Howardovo prvo sodelovanje s producentom Brianom Grazerjem. Tandem je leta 1986 osnoval produkcijsko hi\u0161o Imagine Films Entertainment, pod okriljem katere je nastala vrsta uspe\u0161nic v Howardovi re\u017eiji, na primer fantazijski film Vrbji \u0161krat <\/strong>(Willow, 1988), komedija s Stevom Martinom Star\u0161i in otroci <\/strong>(Parenthood, 1989) in z dvema oskarjema nagrajena drama Apollo 13<\/strong> (1995), od poznih 90. let dalje pa tudi niz uspe\u0161nih televizijskih serij, kot sta 24 <\/strong>(2001\u20132010) <\/strong>in Odbita rodbina <\/strong>(Arrested Development, 2003\u2013). Film \u010cudoviti um <\/strong>(A Beautiful Mind, 2001) je Howardu poleg kriti\u0161ke hvale in kopice nagrad prinesel oskarja za najbolj\u0161i film in re\u017eijo. Sledili so nagrajena biografska drama Cinderella Man: legenda o boksarju<\/strong> (Cinderella Man, 2005), zgodovinska drama Frost\/Nixon<\/strong> (2008), adaptaciji knji\u017enih hitov Dana Browna Da Vincijeva \u0161ifra <\/strong>(The Da Vinci Code, 2006) <\/strong>ter Angeli in demoni <\/strong>(Angels & Demons, 2009). Leta 2015 smo si na slovenskih platnih lahko ogledali pustolovsko dramo o kitolovcih V srcu morja <\/strong>(In the Heart of the Sea). The Beatles: Osem dni na teden <\/strong>predstavlja avtorjev drugi glasbeni dokumentarni film, potem ko je leta 2013 posnel dokumentarec o eklekti\u010dnem glasbenem festivalu Made in America<\/strong>, ki ga prireja ameri\u0161ki hip hop zvezdnik Jay Z. Ob izjemno plodoviti re\u017eijski karieri je Ron Howard ves \u010das dejaven kot igralec in izvr\u0161ni producent.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbKot naka\u017ee njegov okorni naslov, je dokumentarec vodila preudarna odlo\u010ditev, da v enem samem celove\u010dercu preprosto ni mogo\u010de zaobjeti vse kariere banda. Z osredoto\u010denjem na leta, ko so Beatli postali prva glasbena skupina, ki je s turnejami prekri\u017earila svet, film hkrati ponudi dvoje: zgodovino Beatlov v letih prve slave in poklon njihovemu izjemnemu talentu za \u017eivo nastopanje. Glede slednjega bi se rad zahvalil Howardu za tisto, kar je v mojih o\u010deh najve\u010dja vrlina filma: namesto da bi ubral vse prepogosto taktiko glasbenih dokumentarcev, kjer \u017ee po nekaj taktih sledi rez k drugemu prizoru ali pa glasba umolkne pod komentarjem naratorja, pusti Howard Beatlom \u0161tevilne pesmi odigrati v celoti.\u00ab
– Godfrey Cheshire, www.rogerebert.com<\/em><\/p>\n

\u00bbJa, ve\u010dino teh posnetkov ste \u017ee videli \u2013 \u0161ov Eda Sullivana, be\u017eanje pred ponorelo mno\u017eico navdu\u0161encev, sloviti sestop z letala na ameri\u0161ko pisto, pikantne replike z novinarskih konferenc, toda z uporabo doma\u010dih in neuradnih posnetkov iz hotelskih sob in snemalnega studia uspe Howardov film gledalcu pri\u010darati ob\u010dutek, kot da vse skupaj opazuje skozi osuple o\u010di glasbene \u010detverice. Kot pravi John Lennon v eni svojih najbolj sme\u0161nih replik: \u010de bi Beatli vedeli, zakaj so ljudje tako navdu\u0161eni nad njimi, ‘bi ustanovili drug bend in postali managerji’.\u00ab
– Paul de Barros, The Seattle Times<\/em><\/p>\n

\u00bbOskarjevec Ron Howard, re\u017eiser filmov Apollo 13 in Da Vincijeva \u0161ifra<\/strong>, se ne zdi najo\u010ditnej\u0161a izbira za re\u017eijo dokumentarca o Beatlih, saj ni ne dokumentarist ne gore\u010d glasbeni navdu\u0161enec, kot sam priznava. Toda uspelo mu je zbrati nekaj osupljivih arhivskih posnetkov in \u017eivahnih intervjujev, tako starih kot novih, ter napraviti energi\u010den, ganljiv in duhovit film o Johnu, Paulu, Georgeu in Ringu. Najbolj\u0161e trenutke filma pa ponudijo njihovi lastni mladostni\u0161ki komentarji, zlasti v besednih dvobojih s preresnimi novinarji. ‘To ni umetnost,’ se muza Paul, ‘samo zabavamo se.’ \/\u2026\/ Howardu uspe najbolj znano zgodbo v popu povedati na sve\u017e na\u010din in njegov film zelo jasno prika\u017ee, zakaj so bili Beatli takrat taka novost. \/\u2026\/ Predvsem pa ponudi pogled na uspeh skupine iz ameri\u0161ke perspektive; zanimivi so posnetki njihovega ogor\u010denja spri\u010do rasne segregacije in odzivov verskih konservativcev na Lennonovo izjavo, da so Beatli bolj priljubljeni od Jezusa. \u010ceprav trpko ob\u010dutimo odsotnost Georgea in Johna, je prekaljena pripovedovalca Paula in Ringa u\u017eitek poslu\u0161ati.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbV skladu s Howardovim vedrim, lahkotnim fokusom na zlata leta skupine, polna optimizma in norih avantur, se kamera in pripoved nikoli ne spustita globoko pod povr\u0161je, dokler zavrte frustracije Beatlov z nenehnim \u017eivljenjem na poti med zadnjo turnejo, leta 1966, ne dose\u017eejo vrhunca. Ob\u010dasno vidimo prebliske nelagodja, ki tli v ozadju \/\u2026\/, toda ti odkloni od kaosa in mladostni\u0161ke ponorelosti tedaj tesnega tovari\u0161tva med \u010dlani skupine so karseda redki. Howard \u017eeli pri\u010darati vzdu\u0161je in ne razkriti ozadja zgodbe. In film gledalca \u010dudovito ponese nazaj v zgodovinski trenutek ter ujame nebrzdani ob\u010dutek entuziazma, ki je pri\u010dakal \u0161tiri mladeni\u010de, ko se \u0161e niso zavedali, kolik\u0161en del svetovne kulture so osvojili in kak\u0161ne legende bodo postali.\u00ab
– Alex McCown-Levy, The A.V. Club<\/em><\/p>\n

\u00bbA \u010de \u017eelite sli\u0161ati in videti pravo beatlomanijo \u2026 hja, morali bi biti tam. \u010ce pa si ogledate pri\u010dujo\u010di film, boste tudi dobili precej dober vpogled v situacijo. \u010ceprav je njihov nastop v \u017eivo pri Sullivanu bil tisti, ki jim je zagotovil svetovno slavo, je zlasti njihova glasba tista, s katero so to slavo obdr\u017eali \u2026 in traja \u0161e dandanes. Rasli so in se razvijali pred o\u010dmi ob\u010dinstva, od preprostih pop pesmic so pre\u0161li v zrel rockovski bend. Med vre\u0161\u010danjem in naveli\u010danostjo so se pojavila inovativna zaporedja akordov, besedila s tehtnimi sporo\u010dili, energi\u010dni rifi in dotuhtani albumi, ki se niso zadovoljili s formulo: uspe\u0161nica plus deset drugih pesmi. Tudi zato se spla\u010da zdr\u017eati slabi dve uri dvajset.\u00ab
– Matej Krajnc, Nova muska<\/em><\/p>\n

\u00bbIdeja obuditi referen\u010dno to\u010dko za\u010detnega uspeha Beatlov je padla v njihovi korporacji Apple in oba \u0161e \u017eive\u010da \u010dlana, Paul McCartney in Ringo Starr, sta dala re\u017eiserju Ronu Howardu zeleno lu\u010d. Kdor se je ukvarjal z globino morja, \u010dudovitim umom in Da Vincijevo \u0161ifro, bi utegnil biti pravi \u010dlovek za enigmo Beatli. Za raziskavo vzrokov za uspeh, za odkritje prave resnice o uspehu in o njegovi ceni, za poglobljeno \u0161tudijo interakcije med \u0161tirimi mladimi talenti, ki je imela za rezultat pribli\u017eno enako \u0161tevilo hitov na glasbeno produkcijo kot na primer Schubert ali Mozart. In zakaj je Bach prava primerjava za njihovo glasbo, z vsemi harmoni\u010dnimi vzorci, Vivaldijevo instrumentalizacijo in baro\u010dnim ritmom kak\u0161nega francoskega dvora. \/\u2026\/ Film The Beatles: Osem dni<\/strong> na teden pa ponuja vpogled v vse to z razli\u010dnih zornih kotov. Na eni strani je prostor spominjanja, na drugi pa vizualna informacija za vse, ki morda \u0161e niso sli\u0161ali za te glasbene ikone. Vrti se v dveh verzijah. S in brez koncerta na Shea Stadiumu v New Yorku, ki je dober \u00a0prikaz, zakaj so se za vedno odpravili v studio.\u00ab
– Neva Mu\u017ei\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Navdu\u0161ujo\u010da dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, \u010dasa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameri\u0161ke odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet. Zaklju\u010dni \u0161pici sledi 30-minutni posnetek legendarnega koncerta skupine The Beatles na Shea Stadiumu v New Yorku!<\/p>\n","protected":false},"featured_media":38652,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9325"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38652"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9325"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}