{"id":9268,"date":"2022-08-09T12:21:55","date_gmt":"2022-08-09T10:21:55","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/dezela-la-la\/"},"modified":"2022-08-09T12:28:07","modified_gmt":"2022-08-09T10:28:07","slug":"dezela-la-la","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dezela-la-la\/","title":{"rendered":"De\u017eela la la"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Mia si \u017eeli postati igralka. Kadar ne posku\u0161a sre\u010de na avdicijah, v kantini stre\u017ee kavo filmskim zvezdnikom. Sebastian je strasten jazzovski pianist, ki si slu\u017ei kruh z igranjem v zanikrnih barih. Sorodni du\u0161i se sre\u010data v srcu Los Angelesa in po nekaj nerodnih sre\u010danjih iskrica kon\u010dno presko\u010di. A medtem ko mlada zaljubljenca plezata po lestvi uspeha, za\u010dno njuno romanco ogro\u017eati prav sanje, ki jim tako predano sledita.<\/p>\n

Jazz in ljubezen v mestu sanj. Emma Stone in Ryan Gosling v \u010darobnem, prekipevajo\u010dem muzikalu Damiena Chazella (Ritem norosti<\/strong>). Dobitnik \u0161estih oskarjev, vklju\u010dno s kipcem za najbolj\u0161o re\u017eijo.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u017delel sem posneti ljubezensko zgodbo in obenem ustvariti muzikal, podoben tistim, ki so me o\u010darali v otro\u0161tvu, a posodobljen v nekaj zelo modernega. Zanimalo me je, kako uporabiti barve, prizori\u0161\u010da, kostume in vse te zelo ekspresionisti\u010dne elemente starodobne re\u017eije, da bi povedal zgodbo, ume\u0161\u010deno v dana\u0161nji \u010das. \/…\/ Kako vzeti to \u010darovnijo staromodnih muzikalov in jo prenesti v zgodbo resni\u010dnih ljudi v dana\u0161njem \u010dasu, ko se stvari ne izidejo vedno po na\u010drtih in kjer realnost najve\u010dkrat ne dose\u017ee sanj. Muzikali te sicer vedno osre\u010dijo, a pesem se vedno kon\u010da. Tudi v klasi\u010dnih muzikalih je vedno nekaj tragi\u010dnega pri vrnitvi v realnost vsakdanjega \u017eivljenja. Prav zato smo filmu posku\u0161ali dati \u010dim ve\u010d realizma. Samo z resni\u010dnim ozadjem lahko fantazijski element zares u\u010dinkuje. \/…\/ De\u017eela la la <\/strong>je film o mestu, v katerem \u017eivim, o glasbi, ki sem jo igral v mladosti, o filmih, ob katerih sem odra\u0161\u010dal. V tem smislu tudi velik spektakel v tem filmu do\u017eivljam zelo intimno. \/\u2026\/. Tudi pestovanje nerealnih sanj prinese kaj dobrega. Celo kadar se sanje ne uresni\u010dijo \u2013 to se mi zdi \u010dudovita lastnost Los Angelesa. Poln je ljudi, ki so se tja preselili, da bi uresni\u010dili svoje sanje. Mnogim od njih govorijo, da so nori, da \u017eivijo v iluziji. Hotel sem posneti film njim v \u010dast in se pokloniti te vrste nestvarnemu stanju zavesti. \/…\/ Nekaj poeti\u010dnega je v ideji mesta, ki so ga zgradili ljudje z nerealnimi sanjami. \/…\/ De\u017eela la la <\/strong>se v mnogo\u010dem zelo razlikuje od filma Ritem norosti<\/strong>. Toda oba se ukvarjata s temo, ki mi je zelo blizu: kako vzpostaviti ravnote\u017eje med \u017eivljenjem in umetnostjo, med resni\u010dnostjo in sanjami, in \u0161e zlasti med svojim odnosom do lastne umetnosti in svojimi odnosi z drugimi ljudmi. V tem filmu sem posku\u0161al zgodbo pripovedovati skozi glasbo, pesem in ples. Mislim, da je \u017eanr muzikala odli\u010dna posoda za pripoved o iskanju ravnovesja med sanjami in resni\u010dnostjo. \/…\/ Najve\u010dji vpliv \u2013 ne le na ta film, pa\u010d pa na vse, kar sem do zdaj ustvaril ali \u017eelel ustvariti \u2013 je imel najbr\u017e Jacques Demy. Zame ni bolj formativnega filma od Cherbour\u0161kih de\u017enikov<\/strong> (Les parapluies de Cherbourg, 1964). To je moja najgloblja ljubezen. \/…\/ V filmu Ritem norosti<\/strong> je bilo vse v znamenju odsekane monta\u017ee, ki je odsevala tempo in ritem bobnanja. De\u017eela la la <\/strong>je popolno nasprotje. Ritem norosti<\/strong> je film o pravih kotih, De\u017eela la la <\/strong>pa je vsa v znamenju krivin. \/…\/ \u017delel sem kamero, ki bi bila \u017ee sama po sebi melodi\u010dna, ki se zdi kot plesalec in ki med plesom nikoli ni v napoto, pa vendar postane del koreografije.\u00ab
– Damien Chazelle<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Damien Chazelle (rojen leta 1985 v mestu Providence, Rhode Island, ZDA) je na Harvardu diplomiral iz re\u017eije. Med odra\u0161\u010danjem se je posvetil jazzovskemu bobnanju ter redno igral po newyor\u0161kih klubih, ulicah in postajah podzemne \u017eeleznice. Svoj prvi celove\u010derec Guy and Madeline on a Park Bench<\/strong> <\/em>(2009) je za\u010del snemati \u017ee med \u0161tudijem. Njegov drugi film Ritem norosti<\/strong> (Whiplash, 2014), zgodba o ambicioznem \u0161tudentu bobnov, ki se na elitnem glasbenem konservatoriju spopada z brutalnimi u\u010dnimi metodami fanati\u010dnega u\u010ditelja, je ponesel njegovo ime v svet. Film, ki se ga je oprijel vzdevek \u00bbFull Metal Jacket<\/strong> na glasbeni \u0161oli\u00ab, je prejel glavno nagrado na festivalu v Sundanceu in tri oskarje, med njimi za najbolj\u0161ega stranskega igralca, prikazan pa je bil tudi na LIFFu. Film De\u017eela la la <\/strong>je premiero do\u017eivel na festivalu v Benetkah in bil pospremljen s stoje\u010dimi ovacijami.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbNe marate muzikalov? Ble\u0161\u010de\u010da De\u017eela la la <\/strong>bi to lahko spremenila \/…\/. De\u017eela la la <\/strong>je v vsej svoji globoki prisr\u010dnosti ljubezensko pismo osupljivemu in \u010darobnemu mestu in hkrati oda ideji o romanci, ki bi se lahko tudi uresni\u010dila. Ta film ima potencial narediti zaljubljence iz vseh nas \u2013 le prepustiti se mu moramo.\u00ab
– Stephanie Zacharek, Time<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je brezsramno romanti\u010den poklon klasi\u010dnim muzikalom, ki po platnu trosi \u017eivobarvno energijo in sanjavi optimizem. Z nemajhno drznostjo i\u0161\u010de svoj prostor nekje v kontinuumu med filmoma Pojmo v de\u017eju<\/strong> (Singin\u2019 in the Rain) in Vsi pravijo ljubim te<\/strong> (Everyone Says I Love You) Woodyja Allena, s kan\u010dkom Slave <\/strong>(Fame) Alana Parkerja v otvoritveni sekvenci. \/…\/ De\u017eela la la <\/strong>je tako vesel in dobrosr\u010den film \u2013 nekaj, kar vam bo s svojo son\u010dno energijo dvignilo raven vitamina D v krvi.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbTako z otvoritveno, na losangele\u0161ki avtocesti posneto sekvenco, ob kateri se boste \u017eivahno pozibavali na sede\u017eu, kot s tisto, postavljeno v Griffithov observatorij, ki ga je ovekove\u010dil film Upornik brez razloga<\/strong> (Rebel Without a Cause), se Chazelle prikloni nekaterim ve\u010dnim hollywoodskim klasikam in se ob tem u\u017eiva\u0161ko predaja radostim \u017eanra, ki nam zna \u0161e vedno narisati nasmeh na obraz. Medtem ko Ryan Gosling in Emma Stone zapeljivo prepevata in poplesujeta skozi vrtinec \u017eivljenja in ljubezni, posipata zvezdni prah po filmu, ki bo pri\u017egal zvezdico v o\u010deh vsakega gledalca.\u00ab
– Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbVse tri Chazellove celove\u010derce povezuje ista rde\u010da nit; vsi posku\u0161ajo osvetliti njegovo priljubljeno temo: lahko glasba, ljubezen in umetnost sobivajo? Chazelle rad pridu\u0161i lu\u010di, dokler se na zbledelem ozadju ne izlu\u0161\u010di osamljena figura; tudi ko se film De\u017eela la la <\/strong>na koncu umakne resni\u010dnosti, ideje, na katerih stoji, ostanejo z nami. Morda pa vendarle ni tako ‘la la lahkoten’, kot se zdi.\u00ab
– Fionnuala Halligan, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbChazellova lebde\u010da, skrajno elegantna in neskon\u010dno domiselna De\u017eela la la <\/strong>je redka \u017eival: muzikal za odrasle, ki ni ki\u010dast ali trivialen in ne prihaja iz Bollywooda. Namesto tega dobimo ekstati\u010dno, \u010dudovito izdelano odo filmom, kot sta Cherbour\u0161ki de\u017eniki <\/strong>Jacquesa Demyja\u00a0in Pojmo v de\u017eju<\/strong> Stanleyja Donena, ki se odvija v napol sanjskem svetu Los Angelesa in uspe zgostiti vzpone in padce romanti\u010dne ljubezni v zelo hollywoodsko pripovedko, ob kateri vas bodo zasrbele pete. \/…\/ Na\u010din, kako je Los Angeles predstavljen v filmu, bi lahko poimenovali ‘Jacques Demy sre\u010da Edwarda Hopperja’: vse je zavito v pastele, mehko svetlobo, mese\u010dino in lesk uli\u010dnih lu\u010di. Dogaja se v dana\u0161njem \u010dasu, a komajda \u2013 film ima nekak\u0161no brez\u010dasno vibracijo petdesetih, kot da bi se zlata doba muzikalov odvijala v na\u0161em \u010dasu.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017de dolgo nismo videli bolj drznega muzikala, kot je De\u017eela la la<\/strong>, in, ironija vseh ironij, najbolj drzen je prav tem, da je najbolj tradicionalen. Chazelle se v svojem barvitem, razvnetem, po zvezdah segajo\u010dem tretjem celove\u010dercu virtuozno pokloni hollywoodskim muzikalom \u0161tiridesetih in \u0161e posebej petdesetih let \/…\/. Stari muzikali se mnogim \u0161e vedno zdijo plehki ali pa (zmotno) mislijo, da so pre\u017eiveti, pa vendar ta \u017eanr trmasto vztraja v drobu na\u0161e kulture. Zato se zdi tako prav, ko vidimo pogumnega re\u017eiserja, ki se na vse ali ni\u010d vr\u017ee v poustvaritev razko\u0161nega studijskega muzikala, polnega zvezdnatih no\u010di in svetlobe uli\u010dnih lu\u010di, ki osvetljujejo nedol\u017enost romance v ritmu mehkega stepa, in dveh ljudi, ustvarjenih drug za drugega, ki dobesedno ple\u0161eta po zraku.\u00ab
– Owen Gleiberman, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbChazelle in njegov mojster fotografije Linus Sandgren svojima glavnima igralcema namenita tiste vrste bli\u017enjih posnetkov, v katere bi se \u010dlovek kar potopil. Emma Stone \u017eari in Ryan Gosling tli \/…\/. In ko njuna romanca zaokro\u017ei koledarsko leto, od vro\u010de zime do jeseni, ki napoveduje njen padec, se spreminjajo\u010de stanje njunega odnosa odigra na njunih obrazih tako jasno, kot se v spremenljivi pokrajini ka\u017ee igra letnih \u010dasov.\u00ab
– Robbie Collin, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbChazellov film pripoveduje o ljubezni, pa tudi o ne\u010dem manj romanti\u010dnem: o tem, kako se nau\u010diti sklepati kompromise in odrasti, kako pogoltniti poni\u017eanje, pa tudi o vsem tistem, kar v tem procesu pustimo za sabo. Podoba Kalifornije kot prostora, kjer \u010dlovek ne more razlikovati med zimo in pomladjo, postane pomenljiva kulisa generacije, za katero se zdi, da se je na poti k resni\u010dno svobodnemu odlo\u010danju izgubila \u2013 nobenega zemljevida ni, ki bi tem mladim pokazal pot od ‘mesta iluzij’ do resni\u010dnega Los Angelesa.\u00ab
– Diana Dabrowska, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbChazelle se ni lotil ne\u010desa tako \u0161torastega, kot bi bila ponovna obuditev pre\u017eivetega \u017eanra. Zdi se, da se zanj \u017eivljenje odvija kot muzikal, vpra\u0161anje je le, ali znamo sli\u0161ati glasbo in opaziti trenutke sinhronosti, drobce spontane koreografije. Na ta na\u010din razblini glavno miselno blokado, s katero mnogi izmed nas pristopamo k temu \u017eanru \u2013 tisti nerodni prehod med govorom in petjem, trenutek, ko zapustimo obmo\u010dje verjetnega in presko\u010dimo na druga\u010dno, bolj fantasti\u010dno raven. V tem filmu so tudi trenutki realizma pre\u017eeti s \u010darobnostjo in trenutki \u010darovnije obarvani z realnim.\u00ab
– Jessica Kiang, The Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bbVpliv Jacquesa Demyja in Michela Legranda je vtkan globoko v film De\u017eela la la <\/strong>\/…\/. To je ljubezensko pismo \/\u2026\/ Fredu Astairu, Colu Porterju, technicolorju in \u0161e \u010demu, a reflektirano skozi nenavadno novovalovsko me\u0161anico romantike in realizma. \/\u2026\/ Chazelle je ustvaril nekaj, kar redko vidimo: pristno romanti\u010dno komedijo, obenem pa rapsodijo v modrem, rde\u010dem, rumenem in zelenem.\u00ab
– Tom Charity, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbA \u010de bi se takrat ko Sebastjan in Mia kon\u010dno pristaneta skupaj, pripoved po navadi kon\u010dala, potem De\u017eela La La<\/strong> prav takrat poka\u017ee, da je narejena iz druga\u010dnega testa. Danes res ni ve\u010d ovir, ki bi prepre\u010devale, da bi dva bila skupaj. A hkrati se te\u017eave takrat \u0161ele zares za\u010dnejo. Tudi zato, ker je prvi imperativ individualisti\u010dne sodobnosti samouresni\u010ditev in doseganje svojih sanj. To pa je pri vsakem posamezniku in posameznici mogo\u010de le za vsakega posebej. In pomembnej\u0161e od trenutne ljubezenske zveze. Tega se zaveda tudi De\u017eela La La<\/strong>. Mia in Sebastjan nenadoma postaneta veliko bli\u017eja resni\u010dnim osebam. Sebastjan za\u010dne igrani v newjazzovski skupini, Mia pa pisati monodramo. \/\u2026\/ Vse manj je celo brezskrbnega poigravanja s klasi\u010dnimi muzikalskimi vlo\u017eki. Skoraj do konca, ki je zaradi omenjenih protislovij, hkrati sre\u010den in nesre\u010den. De\u017eela La La<\/strong> svoja osnovna \u017eanra prese\u017ee in nadgradi za sodobnost. Je hkrati dekonstrukcija in ljubezensko pismo klasi\u010dnemu hollywoodskemu filmu, ki kljub vsem ugovorom na koncu vseeno izzveni nepopravljivo romanti\u010dno.\u00ab
– Tina Poglajen, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbDe\u017eela la la<\/strong> \u2013 transformativni rapsodi\u010dni mjuzikl, posnet v cinemascopu, ki je danes le \u0161e stvar preteklosti \u2013 je videti tako bajno in tako senzacionalno, kot da je stala 200 milijonov, a je stala sedemkrat manj \/\u2026\/. \/\u2026\/ Mjuzikli so za tiste, ki so jih vajeni, toda De\u017eela la la<\/strong> \/\u2026\/ je za tiste, ki mjuziklov niso vajeni. To ni le film, temve\u010d vizija filma. Od gledalca ne pri\u010dakuje, da ga bo le gledal, temve\u010d dela vse, da bi se z njim stopil – in vanj vstopil. Na vsak na\u010din ga sku\u0161a prevzeti, o\u010darati, zapeljati, uro\u010diti, hipnotizirati. Ne z vsiljivimi specialnimi efekti, temve\u010d z vsem tistim, kar je filme delalo velike, preden so pri\u0161li digitalni (d) efekti in preden so za\u010deli filme soditi po stripih, po katerih so posneti – oh, in preden so mjuziklom \u0161ov ukradli animirani filmi, ti mjuzikli-za-otroke, ki so zlagoma postali tudi mjuzikli-za-odrasle, s \u010dimer so lepo poudarili infantilizacijo sodobne filmske izku\u0161nje. De\u017eela la la<\/strong>, ki se odvrti v petih dejanjih (zima, pomlad, poletje, jesen, zima, kar je seveda komi\u010dno, \u010de pomislite, da v Los Angelesu prakti\u010dno ni letnih \u010dasov), je film, ki ne sko\u010di iz ra\u010dunalnika, temve\u010d iz filmske zgodovine. \/\u2026\/ Bolj ko se steguje nazaj, bolj moderno deluje. Bolj ko slavi preteklost, zlato dobo holivudskega mjuzikla, bolj je videti kot nekaj, kar prihaja iz prihodnosti. Bolj ko je nostalgi\u010den, bolj je inovativen. In bolj ko je inovativen, bolj klasi\u010dno je videti. Toda bolj ko je videti klasi\u010dno, bolj je videti kot film, ki sanja o tem, kaj filmi zamujajo, ali bolje re\u010deno – kaj so izgubili, ko so pozabili, zakaj so neko\u010d zmagovali in ljudi pritegovali v kino, navsezadnje, tisti sanjavi mrak je bil vedno prilo\u017enost, da tudi gledalci poka\u017eejo transformativni talent, da rastejo in zorijo s filmom in da se premaknejo. \/\u2026\/ Damien Chazelle ubrani in ponovno legitimira izgubljene, neubranljive in neupravi\u010dljive re\u010di, kot so sanje, romanca, nostalgija, \u010darobnost in happy end, ki so jih filmi bodisi kompromitirali, zbanalizirali ali pa vrgli med staro \u0161aro, toda ubrani in ponovno legitimira jih z vsem tistim, kar je filme delalo velike in zaradi \u010desar so ljudje hodili v kino.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbTisti, ki pravijo, da je Hollywood ponovno produciral film, v katerem lahko ob\u010duduje samega sebe in svojo glamurozno zgodovino, imajo prav, a to ni slabost filma. De\u017eela La La<\/strong> nam namre\u010d ponudi nostalgijo po starih hollywoodskih sanjah v zabavni, gledljivi, a obenem dovolj inteligentni ter re\u017eijsko spretni obliki, kar je danes v najve\u010dji filmski industriji precej redka dobrina, pa tudi sicer je ni ravno v izobilju.\u00ab
– Jela Kre\u010di\u010d, Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jazz in ljubezen v mestu sanj. Emma Stone in Ryan Gosling v \u010darobnem, prekipevajo\u010dem muzikalu Damiena Chazella (Ritem norosti). Dobitnik \u0161estih oskarjev, vklju\u010dno s kipcem za najbolj\u0161o re\u017eijo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":25180,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9268"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/25180"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9268"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}