zgodba<\/b>
Poletje leta 1910. Policijska in\u0161pektorja Machin in Malfoy raziskujeta skrivnostna izginotja turistov, ki vznemirjajo majhno ribi\u0161ko skupnost na severni obali Francije. Kmalu se znajdeta sredi strastne ljubezenske zgodbe med nabritim najstnikom po imenu Ma Loute, najstarej\u0161im sinom \u010duda\u0161ke dru\u017eine lokalnih ribi\u010dev, in fantovsko Billie iz dekadentne bur\u017eujske dru\u017eine Van Peteghem iz Lilla. V vsej tej zme\u0161njavi ne bo lahko odkriti resnice o usodi nesre\u010dnih obiskovalcev idili\u010dne obmorske vasice.<\/p>\n
iz prve roke<\/b>
\u00bbKo sem iskal komi\u010dno zgodbo, ki bi se lahko dogajala na Opalni obali \u2013 v regiji, ki jo dobro poznam in kjer \u017eivim \u2013, sem naletel na stare razglednice, ki so prikazovale \u010dolnarje iz zaliva Slack, lokalne prebivalce, ki so na za\u010detku dvajsetega stoletja me\u0161\u010dane s \u010dolni preva\u017eali z enega brega reke na drugega. To je bilo izhodi\u0161\u010de za Mirni zaliv<\/b>. \/\u2026\/ Ko sem za\u010del pisati scenarij, sem preprosto zapolnil vrzeli med temi razglednicami. \/\u2026\/ Zgodba se dogaja poleti leta 1910. Za\u010detek dvajsetega stoletja zaznamuje pojav bur\u017eoazije, industrije, kapitalizma in s tem razrednega boja. Gre za zgodbo o za\u010detkih, primitiven film o na\u0161i dobi. Kot gledalci iz sedanjosti vemo, da se bo svet kmalu obrnil na glavo, da bo \u0161tiri leta kasneje izbruhnila prva svetovna vojna. Tokrat sem moral prvi\u010d poustvariti pokrajino, ki je izginila. Pri tem sem si pomagal z razglednicami iz zaliva Slack. \/\u2026\/ Moja glavna filmska referenca je bil Max Linder in njegova senzibilnost francoskega komika z bur\u017eujskim videzom, njegova nerodnost \/\u2026\/. Navdihnili so me tudi filmi Stana in Olia; njuna fizi\u010dna komedija prevra\u010danj, padcev in zdrsov mi je \u0161e posebej pri srcu. \/\u2026\/ Hotel sem zajeti vso \u010dlove\u0161ko kompleksnost, dvoli\u010dnost ljudi, ki so sposobni najbolj\u0161ega in najslab\u0161ega, ter tako ustvariti film, ki je hkrati sme\u0161en, ganljiv, grozljiv in napet. Zgodovina filma je zgodovina lo\u010devanja \u017eanrov, jaz pa ljudi rad spravljam v smeh in v jok. Obo\u017eujem italijansko komedijo, velika dela Dina Risija in Ettoreja Scole, na primer njegov film Grdi, umazani, zli<\/b> (Brutti, sporchi e cattivi), ki uspe\u0161no zdru\u017ei komi\u010dno in tragi\u010dno in kjer tisto najhuj\u0161e izvabi smeh, ta pa s tem pridobi plemenitost. Igral sem na karto dvojnosti, saj sem se zavedal, da bo sre\u010danje Brufortov in Van Peteghemov zagotovo eksplozivno. Ti dve nasprotji sem povezal z romanti\u010dno podzgodbo in ji dodal dimenzijo neskladja, da je postala malo bolj kompleksna. Dodatno plast predstavlja \u0161e policijska preiskava, ki v pripoved vna\u0161a napetost in skrivnostnost. Kljub vsemu pa je zame <\/b>namen Mirnega zaliva <\/b>predvsem vzbujanje komi\u010dnega u\u010dinka. \/…\/ \u017delel sem, da bi bil Mirni zaliv<\/b> vizualno mo\u010dan in hkrati zelo zabaven. Hotel sem se \u0161e bolj o\u010ditno oddaljiti od naturalizma, ki ga ljudje \u017ee od vsega za\u010detka pripisujejo mojemu delu. \/…\/ Celoten film naj bi vzbujal vtis pretiranosti in fantazije. Vila Typhonium to zelo dobro utele\u0161a, prav tako kostumi in scenski rekviziti. Vse izhaja iz tiste dobe, dodali pa smo nekaj absurdnih elementov. Tudi tu je bil na\u0161 namen burleskno poiskati v resni\u010dnosti. \/…\/ Filmska umetnost gre lahko onkraj razumnega; prepovedano naredi mogo\u010de. Brufortovi so ljudo\u017eerci, ki dobesedno \u017erejo bur\u017euje, Van Peteghemovi pa so incestuozni, povezani z degenerativnimi porokami znotraj dru\u017eine. Obe dru\u017eini sta po\u0161astni, vsaka na svoj na\u010din. Kot filmar potiskam skrajnosti do roba. Rezultat bi lahko bil stra\u0161en, neznosen, a je namesto tega sme\u0161en, saj se komedija napaja pri tragediji. Lastnosti posameznih likov namenoma napihnem do grotesknosti, da bi na\u0161el katarzi\u010dno funkcijo, ki jo je film neko\u010d imel in ki se je, odkar je postal zgolj zabava, nekoliko izgubila. Mirni zaliv<\/b> gre onkraj dru\u017ebenih in moralnih vljudnosti in kr\u0161i tabuje, da bi bolje slu\u017eil komediji in jo ukoreninil v resni\u010dnosti. Moj cilj je bil poiskati smeh v resnih situacijah, v tistih mra\u010dnih prostorih, ki sem jih v prej\u0161njih filmih raziskoval v dramati\u010dnem registru.\u00ab
– Bruno Dumont<\/p>\n
portret avtorja<\/b>
Bruno Dumont (rojen leta 1958 v francoskem mestu Bailleul) je od leta 1986 posnel \u0161tevilne televizijske oglase, kratke in celove\u010derne filme. Velik kriti\u0161ki odziv mu je prinesel \u017ee celove\u010derni prvenec Jezusovo \u017eivljenje<\/b> (La vie de J\u00e9sus, 1997), premierno prikazan v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev v Cannesu, kjer je prejel presti\u017eno nagrado zlata kamera. Avtor zahtevnih, silovitih in edinstvenih filmskih del se je v Cannes vrnil \u017ee leta 1999 s filmom \u010clove\u010dnost<\/b> (L’humanit\u00e9), ki je prejel veliko nagrado \u017eirije ter nagradi za najbolj\u0161ega igralca in igralko. Leta 2003 je zapustil francoski sever in v kalifornijski pu\u0161\u010davi posnel film ceste Twentynine Palms<\/b>, ki se je uvrstil v uradno selekcijo festivala v Benetkah. Leta 2006 je v Cannesu znova prejel veliko nagrado \u017eirije za film Flandrija<\/b> (Flandres), brutalno upodobitev vojnega pusto\u0161enja, ki smo si jo lahko ogledali tudi na LIFFu. Za film Hadewijch<\/b>, hipnoti\u010dno \u0161tudijo o mo\u017enostih in posledicah, ki jih prina\u0161a absolutna ljubezen do boga, je leta 2009 na festivalu v Torontu prejel nagrado filmskih kritikov FIPRESCI. Film smo leta 2011 zavrteli tudi v Kinodvoru v okviru sklopa Randevu s francoskim filmom. Leta 2011 je Dumont v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu predstavil film Hors Satan<\/b>, leta 2013 pa je bil v tekmovalni program berlinskega festivala uvr\u0161\u010den njegov biografski film Camille Claudel 1915<\/b>. Leta 2014 je Dumont, ki se je pred tem uveljavil predvsem kot re\u017eiser resnih, mra\u010dnih filmov, ki raziskujejo surovo plat \u010dlove\u0161ke narave, presenetil z od\u0161tekano \u0161tiridelno komi\u010dno TV-miniserijo Mali Quinquin<\/b> (P’tit Quinquin), v kateri skozi o\u010di malega navihanca Quinquina opazujemo nenavadno policijsko preiskavo bizarnih umorov na francoskem pode\u017eelju. Serija je bila \u0161e pred televizijskim predvajanjem v obliki filma premierno prikazana na festivalu v Cannesu, v enakem formatu pa smo jo lahko videli tudi na LIFFu. Mirni zaliv<\/b> je premiero prav tako do\u017eivel v Cannesu.
<\/b><\/p>\n
kritike<\/b>
\u00bbKomedija je pravzaprav le eden od mnogih \u017eanrov, ki jih Dumont zame\u0161a v enolon\u010dnico, iz katere puhtijo nemaren regionalni kolorit \/…\/, \u0161torasta detektivka \/…\/, privzdignjena dru\u017ebena farsa in \u2013 kot skrivna za\u010dimba, ki daje jedi prepoznaven okus \u2013 \u0161egava kanibalska intriga. To je film, ki bi ga kak\u0161en zafrkant na polici videoteke \/…\/ umestil naravnost med Delikatese<\/b> (Delicatessen) in Odre\u0161itev<\/b> (Deliverance).\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbMirni zaliv<\/b> reciklira detektivski okvir in izbruhe burleskne zme\u0161njave svojega nepri\u010dakovano priljubljenega predhodnika, filma Mali Quinquin<\/b>, pri tem pa s pridom izkori\u0161\u010da humor, ki ga \u017ee sam po sebi vsebuje pode\u017eelski dialekt severne Francije. Po delih, kot sta Hadewijch<\/b> in Hors Satan<\/b>, s katerimi se je Dumont uveljavil kot resnoben minimalist, je njegov premik v obmo\u010dje visoke farse tako nepri\u010dakovan kot po\u017eivljajo\u010d in \/…\/ le upamo lahko, da ga bo razvijal \u0161e naprej.\u00ab
– Daniel Fairfax, Senses of Cinema<\/i><\/p>\n
\u00bb\/…\/ Mirni zaliv<\/b> je zaradi magrittovskih kompozicij in \u017eivih barv nepopisno lepo gledati. \/…\/ medtem ko kroji svojo dvotirno zgodbo o dobrem in zlu, ljubezni in sovra\u0161tvu ter, ne nazadnje, o dru\u017ebeni nepravi\u010dnosti in \u010disti vulgarnosti ne\u010dimrnosti same, je mestoma subverziven, perverzen in politi\u010dno nekorekten. \/…\/ Mirni zaliv<\/b> je nekaj povsem svojstvenega, anarhi\u010dna me\u0161anica morije, groteske in burleske, ki s polo\u0161\u010denimi bli\u017enjimi plani in buhte\u010do glasbo sega v melodramatske vi\u0161ave. \/…\/ Me\u0161a kompozicijsko strogost in nadrealisti\u010dno, usodno lepoto (in obledeli glamur) Viscontijeve Smrti v Benetkah<\/b> (Morte a Venezia, 1971) s tatijevskimi fizi\u010dnimi, zvo\u010dnimi in repetitivnimi gegi in bu\u00f1uelovskim \u010drnim humorjem.\u00ab
– Andr\u00e9a Picard, Cinema Scope<\/i><\/p>\n
\u00bbMirni zaliv<\/b> je s svojo kombinacijo primitivnih arhetipov in duhovitih domislic nekoliko \u010duda\u0161ka \u017eurka, ki pod povr\u0161ino skriva globlje ideje. Film je posnet v kontrastni barvni paleti in s slikarsko kvaliteto, ki mu daje hiperrealisti\u010dno noto, zaradi vsega skupaj pa je to Dumontovo najbolj dovr\u0161eno delo. Tudi \u010duda\u0161ko dogajanje mu uspe navdati z eleganco, kot da bi gledali like, ujete v sliko, zna\u010dilno za dolo\u010deno zgodovinsko obdobje, ki se po\u010dasi za\u010denjajo zavedati okvira, ki jih obdaja. V Mirnem zalivu<\/b> so dejansko vsi ujeti \u2013 tako v svoje prekipevajo\u010de strasti kot v dru\u017ebeni red, ki odreja njihovo mesto.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/i><\/p>\n
\u00bb\u0160e zlasti u\u010dinkovito je sodelovanje med Dumontom in njegovim v zadnjem \u010dasu priljubljenim mojstrom fotografije Guillaumom Deffontainesom, v kombinaciji z re\u017eiserjevim brezhibnim kadriranjem in razko\u0161no mizansceno. \/…\/ Dumontova odlo\u010ditev, da se loti gradiva, ki je tako posebno in se tako scela po\u017evi\u017ega na trenutne trende, je vredna ob\u010dudovanja in film navda z nenavadnim \u017earom, ki ga boste te\u017eko zasledili kje drugje.\u00ab
– Jordan Cronk, Reverse Shot<\/i><\/p>\n
\u00bb\/…\/ srhljiva pastoralna zabava ob morju iz obdobja belle \u00e9poque: starodobna pode\u017eelska komedija s \u0161\u010depcem Clochemerla, svet, kjer se vsi zdijo do obisti prepojeni z absintom. Ob tem pa \u0161e nadrealisti\u010dna meta-\u010duda\u0161kost, kot na primer tista iz filma The Boy Friend<\/b> Kena Russlla.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/i><\/p>\n
\u00bbSkok v eksces, ki prina\u0161a tako blag kot tudi \u010dezmeren odmik od Dumontovih obi\u010dajnih metafizi\u010dnih vpra\u0161anj, zavit v re\u017eijo odli\u010dnega re\u017eiserja, ki je dosegel polno zrelost. Z eleganco in zadr\u017eanostjo zna upravljati z vsemi tveganji, ki jih v svetu standardizacije, od katere se veliki umetniki vseskozi trudijo zbe\u017eati, prina\u0161a tako zelo nenavadno delo.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/i><\/p>\n
<\/i>\u00bbOd burleske do groze, od nemega filma do melodrame, od stripa do ekspresionizma, za neverjetno igro, za njegovo zabavno norost.\u00ab
– obrazlo\u017eitev nagrade za najbolj\u0161i film na festivalu v Sevilli<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Barvita burleskna krimikomedija in nenavadna ljubezenska zgodba, v kateri nas Bruno Dumont popelje v zgodnja leta dvajsetega stoletja. Film atrakcij iz obdobja belle \u00e9poque.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":324619,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9230"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/324619"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9230"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}