{"id":9226,"date":"2026-05-07T08:41:13","date_gmt":"2026-05-07T06:41:13","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/najsrecnejsi-dan-ollija-makija\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:56","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:56","slug":"najsrecnejsi-dan-ollija-makija","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/najsrecnejsi-dan-ollija-makija\/","title":{"rendered":"Najsre\u010dnej\u0161i dan Ollija M\u00e4kija"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pi\u0161e<\/strong> se leto 1962. Finski boksar Olli M\u00e4ki se pripravlja na tekmo za naziv svetovnega prvaka v peresno lahki kategoriji. Nadarjeni, a skromni mladeni\u010d iz malega mesta nenadoma postane veliki up svoje de\u017eele in naenkrat so vse o\u010di uprte vanj. Vse, kar mora storiti, je izgubiti nekaj kilogramov in se osredoto\u010diti na boj. A tu je le ena te\u017eava: Olli se je ravno zaljubil. Film, ki ga je navdihnila resni\u010dna zgodba znanega finskega boksarja, se izogne vsem kli\u0161ejem \u0161portnega filma in namesto tega ponudi toplo, duhovito in neizmerno romanti\u010dno odo ljubezni. Dobitnik nagrade v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Olli M\u00e4ki danes velja za enega najbolj\u0161ih finskih boksarjev. Po porazu proti Ameri\u010danu Daveyju Mooru, ki ga opisuje Kuosmanenov film, je M\u00e4ki leta 1964 zmagal na evropskem prvenstvu in uspe\u0161no boksarsko kariero zaklju\u010dil devet let kasneje.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbUspeh mojega diplomskega filma \/\u2026\/ me je spravil v precej\u0161njo stisko. Prejel je prvo nagrado v sklopu Cin\u00e9fondation na festivalu v Cannesu, del nagrade pa je bila tudi obljuba, da bo moj celove\u010derni prvenec mednarodno premiero do\u017eivel v uradnem sporedu festivala. Na Finskem so o meni govorili kot o ‘obetavnem mladem re\u017eiserju’. Spominjam se, kako sem sedel za svojo pisalno mizo, godrnjal in razmi\u0161ljal, kaj to\u010dno sem obljubil in komu. Seveda mi je vse skupaj tudi laskalo, a s\u010dasoma me je vse bolj te\u017eila misel, da ljudje, ki jih sploh ne poznam, od mene pri\u010dakujejo stvari, na katere nisem pripravljen. \/\u2026\/ Ideja za film Najsre\u010dnej\u0161i dan Ollija M\u00e4kija je v tem mu\u010dnem polo\u017eaju pri\u0161la kot nekak\u0161na tola\u017eba. Film je navdihnila resni\u010dna zgodba in Olli M\u00e4ki je \u0161e danes zelo znan finski boksar. \/\u2026\/ Leta 2011 sem Ollija in [njegovo \u017eeno] Raijo sre\u010dal v Kokkoli. \/\u2026\/ Povedal mi je o prvenstvu leta 1961 in zgodbo zaklju\u010dil z nasmehom, reko\u010d: ‘To je bil najsre\u010dnej\u0161i dan v mojem \u017eivljenju.’ Nejeverno sem ga vpra\u0161al: ‘Kako to?’ Potem mi je povedal, da sta istega dne z Raijo kupila zaro\u010dna prstana. Lepa zgodba, sem si mislil, ampak malo preve\u010d klasi\u010dna, da bi jo bilo vredno znova pripovedovati. Tedni so minevali, Ollijeva zgodba pa mi ni \u0161la iz glave. Zakaj je prav tistega dne kupil prstana? Sam sicer nisem vedel veliko o boksanju, a bilo mi je jasno, da bi moral biti \u010dlovek, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo, stoodstotno osredoto\u010den na tekmo. Kupovanje zaro\u010dnih prstanov na isti dan se mi je zdelo kot nekaj popolnoma prepovedanega. Ko sem se za\u010del poglabljati v Ollijevo zgodbo, sem se zavedel, kako kompleksna je, polna prelepih podrobnosti. In to jo je iz povpre\u010dnosti dvignilo v nekaj edinstvenega. Pravijo, da je umetnost v detajlih \u2026 Kmalu sem se zavedel, da Ollijeva zgodba ne govori le o porazu na tekmi in zmagi v ljubezni. Pravzaprav sploh ne gre za zmago ali poraz, ampak za iskanje sre\u010de, ne glede na zunanja pri\u010dakovanja.\u00ab
– Juho Kuosmanen <\/strong><\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Juho Kuosmanen se je rodil leta 1979 v Kokkoli na Finskem in diplomiral na filmskem oddelku helsin\u0161ke univerze Aalto. Za svoje kratke \u0161tudijske filme je bil nagrajen na pomembnih mednarodnih festivalih, kakr\u0161na sta Cannes in Locarno, njegov diplomski film pa je leta 2010 prejel nagrado canske fundacije Cin\u00e9fondation. Najsre\u010dnej\u0161i dan Ollija M\u00e4kija je re\u017eiserjev celove\u010derni prvenec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbPred nami je prava poslastica: ta prelepi film \/\u2026\/ je ne\u017ena, pronicljiva, nekoliko skrivnostna ljubezenska zgodba \/\u2026\/, \u010dudovito posneta v \u017eare\u010di \u010drno-beli tehniki ter navdihnjena s Scorsesejem in Truffautom. \/\u2026\/ To je delo neskon\u010dne humanosti in o\u010darljivosti: bolj\u0161ega filma za zmenek si ni mogo\u010de zamisliti.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbNajsre\u010dnej\u0161i dan Ollija M\u00e4kija<\/strong> ponovno odkrije in o\u017eivi \u017eanr boksarskega filma. \/\u2026\/ eden najbolj romanti\u010dnih boksarskih filmov vseh \u010dasov.\u00ab
– Geoffrey Macnab, The Independent <\/em><\/p>\n

\u00bbNajsre\u010dnej\u0161i dan Ollija M\u00e4kija<\/strong> je \u010dudovito delo; prikupna, topla zgodba, pre\u017eeta z ravno pravo koli\u010dino skandinavske melanholije \u2013 kombinacija, ki se odli\u010dno poda njenemu tiho o\u010darljivemu protagonistu.\u00ab
– Kenneth Turan, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbNajsre\u010dnej\u0161i dan Ollija M\u00e4kija se filmski konvenciji o \u0161portni po\u017ertvovalnosti postavi po robu z osve\u017eujo\u010de preprosto mislijo: da je najti ljubljeno osebo, biti z njo in skrbeti zanjo morda bolj pomembno kot tekati za minljivo slavo.\u00ab
– Hannah McGill, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbSrce filma \/\u2026\/ je nedvomno Lahtijev Olli M\u00e4ki, blag in zadr\u017ean mo\u017eakar, ki zaradi prirojene skromnosti ni idealen kandidat za profesionalni \u0161port, ponuja pa odli\u010dno izhodi\u0161\u010de za zna\u010dajsko \u0161tudijo. \/\u2026\/ Poleg znatnih u\u017eitkov, ki jih prina\u0161a dobro povedana resni\u010dna zgodba \/\u2026\/ in niansirana karakterizacija Jarkka Lahtija v naslovni vlogi, gre za majhen \u010dude\u017e brezhibne obrtni\u0161ke spretnosti.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbGledalce, ki pri\u010dakujejo obi\u010dajen boksarski film, bo gotovo presenetilo to suho humorno, ne\u017eno, a globoko ob\u010duteno delo. Najsre\u010dnej\u0161i dan Ollija M\u00e4kija<\/strong> podobno kot njegovi najbli\u017eji predhodniki \u2013 Zaposlitev<\/strong> Ermanna Olmija in Ko odpada listje<\/strong> Otarja Iosselianija \u2013 uspe predvsem kot grenko-sladka komedija o dobrosr\u010dnem fantu iz majhnega mesta, ki ga na\u010din, kako deluje ta svet, bega v enaki meri kot vihar prve ljubezni.\u00ab
– Jason Anderson, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce naj uporabim boksarsko terminologijo je temeljni \u0161arm Kuosmanenovega postopka v tem, da ne zadaja izmeni\u010dnih direktov in aperkatov, ampak niza to\u010dke s ple\u0161o\u010dim izogibanjem kli\u0161ejem in pri\u010dakovanjem. Avtor vijugasto zavla\u010duje z ekspozicijo, dramatur\u0161ki lok celove\u010derca je razpotegnjen in se kon\u010da z asimetri\u010dno hitro razre\u0161itvijo, a jo obenem popolnoma zvest svoji notranji logiki. \u010ceprav je vse kaj drugega kot nespo\u0161tljiv do \u0161porta, bi ga lahko ozna\u010dili celo za nekak\u0161en antifilm o boksu. V smislu, da avtorja skoraj bolj zanima vse obrobno, predvsem pa intimni svet junaka. In skozi te elipse na koncu filmsko pretanjeno zasijeta dve spoznanji. Najprej o ostri razredni lo\u010denosti dru\u017ebenih svetov in skoraj zenovski uvid o tem, da mora pri igrah na zmago nujno nekdo tudi izgubiti. Kar je lahko tudi skupna poanta, vendar se s tem \u017ee pribli\u017eujemo preinterpretaciji dela, ki bi ga vsaj na osnovni ravni te\u017eko obto\u017eili kakr\u0161ne koli nabuhlosti. Ker pa se je filmski zgodovini, kot omenjeno uvodoma, te\u017eko izogniti, naj za konec omenimo, da Najsre\u010dnej\u0161i dan Ollija M\u00e4kija<\/strong> prav ta dosledna nepretencioznost in oda odre\u0161ilni mo\u010di ljubezni, pribli\u017euje eni najve\u010djih boksarskih mojstrovin iz leta 1949, Podtikanju<\/strong> Roberta Wisa.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, RA ARS<\/p>\n

\u00bbZato tudi boks ni nekaj, kar pride med njiju, ampak le ena izmed mnogih re\u010di, ki jih po\u010dneta skupaj. Vse, kar po\u010dneta, ju povezuje, zbli\u017euje, zdru\u017euje – na neresni\u010dnosten, neposesiven, nepatolo\u0161ki na\u010din. Olli, za katerega sumijo, da je komunist, in ki je videti tako, kot da bi z Raijo najraje stegnil v Jarmuschev film Bolj \u010dudno od raja<\/strong>, spremeni le svoje telo, ne pa tudi svojega emocionalnega make-upa, toda ko po svoji “borbi stoletja” postoka, da se je vse skupaj odvrtelo prehitro, da bi lahko kaj \u010dutil, se stegne tudi v na\u0161 \u010das – v \u010das, ko se zdi, da \u017eivimo v permanentni “borbi stoletja”, dobi stalne vklopljenosti in vzburjenosti, karikaturi “najsre\u010dnej\u0161ega dne”. Olli in Raija \u0161e vedno \u017eivita, Davey Moore pa je umrl \u017ee naslednje leto – v ringu.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, ki ga je navdihnila resni\u010dna zgodba znanega finskega boksarja, se izogne vsem kli\u0161ejem \u0161portnega filma in namesto tega ponudi toplo, duhovito in neizmerno romanti\u010dno odo ljubezni. Dobitnik nagrade v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":38651,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9226"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38651"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9226"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}