{"id":9218,"date":"2026-05-07T08:41:09","date_gmt":"2026-05-07T06:41:09","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ko-ljubezni-ni-vec\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:55","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:55","slug":"ko-ljubezni-ni-vec","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ko-ljubezni-ni-vec\/","title":{"rendered":"Ko ljubezni ni ve\u010d"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Po petnajstih letih skupnega \u017eivljenja se Marie in Boris odlo\u010dita za lo\u010ditev. Skupaj s h\u010derama \u017eivita v hi\u0161i, ki jo je kupila Marie, Boris pa jo je popolnoma obnovil. Ker si Boris ne more privo\u0161\u010diti novega stanovanja, Marie pa mu ne namerava izpla\u010dati tako visokega dele\u017ea, kot ga zahteva, \u0161e vedno \u017eivita skupaj. V resnici nobenemu od njiju ni \u010disto vseeno za drugega, \u010deprav sta si neprestano v laseh.<\/p>\n

Joachim Lafosse (Najini otroci<\/strong>) razpre \u0161iroko paleto silovitih \u010dustev, ki jih iz neko\u010d ljube\u010dega para iztisne lo\u010ditev.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV jedru tega projekta ti\u010di preprosto sporo\u010dilo: lo\u010ditev je vedno poraz. Nih\u010de nikoli ne vstopi v razmerje upajo\u010d, da se bo neko\u010d kon\u010dalo. Nenadna nesre\u010da Marie in Borisa prisili, da ponovno vstopita v star\u0161evski vlogi, v vlogi, ki ju bosta vedno igrala, ne glede na to, ali ostaneta skupaj ali ne. \/…\/ Marie in Boris sta kljub dolo\u010denim nestrinjanjem dobra star\u0161a. Konca svojega razmerja nista predvidela in nikoli se nista vpra\u0161ala, koliko se zares trudita za odnos. Pregovor pravi ‘\u010disti ra\u010duni, dobri prijatelji’, jaz pa pravim, da so \u010disti ra\u010duni temelj dobrih ljubezenskih zgodb. Ne gre le za to, kaj oba partnerja prineseta v razmerje v finan\u010dnem smislu, ampak tudi, kolik\u0161en del sebe vlagata v odnos. Tu se med Marie in Borisom zgodi nesporazum. \/…\/ Denar je le simptom, ne pa tudi vzrok njunih te\u017eav; to idejo sem \u017eelel podrobneje raziskati. Boris njun spor pripi\u0161e ideji razrednega boja \/…\/. Vedno boste od nekoga revnej\u0161i, a to \u0161e ne pomeni, da s to osebo ne morete \u017eiveti. Upam, da bodo ljudje v filmu u\u017eivali, ker bo lahko vsak pri\u0161el do svojih zaklju\u010dkov, in da se bodo po koncu o njem pogovarjali. Film razi\u0161\u010de tudi fenomen, ki je precej nov. Na\u0161i stari star\u0161i se niso lo\u010devali zaradi moralnih razlogov, tega takrat enostavno niso po\u010deli, danes pa se ljudje no\u010dejo lo\u010diti zaradi finan\u010dnih razlogov. Kljub vsemu \u0161e kar naprej \u017eivijo skupaj, zgolj zaradi ekonomskih dejavnikov. \/…\/ To nekaj pove o \u010dasu, v katerem \u017eivimo. \/…\/ Nemogo\u010de je bilo obiti ekonomsko realnost: cene najemnin so v velikih mestih tako visoke, da se mnoge lo\u010ditve zavle\u010dejo, ker si ljudje ne zmorejo sami pla\u010devati najemnin. \/…\/ \u017de leta sem si \u017eelel posneti film o paru, ki se lo\u010duje in se mora pri tem soo\u010dati s parom dvoj\u010dkov: ko smo zaljubljeni, vsi fantaziramo, da bomo z ljubljeno osebo kot dvoj\u010dki, star\u0161i pravih dvoj\u010dkov pa se morajo soo\u010diti s tistim, kar sami ne bodo nikoli mogli biti. Sam sem dvoj\u010dek in polbrat dvoj\u010dkov in sem to izkusil skozi pripovedovanje star\u0161ev, potem pa \u0161e skozi pripovedovanje o\u010deta, ki je imel z \u017eensko, ki je tudi dvoj\u010dica, \u0161e par dvoj\u010dkov. To je ena od stvari, ki sem jo \u017eelel prikazati v tistem prizoru plesa.\u00ab
– Joachim Lafosse<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Joachim Lafosse se je rodil leta 1975 v Bruslju in diplomiral na in\u0161titutu IAD v Louvain-la-Neuvu. \u0160tevilne nagrade si je prislu\u017eil \u017ee s prvim celove\u010dernim filmom, Folie priv\u00e9e<\/strong> (2004). Leto 2006 je bilo za mladega re\u017eiserja prelomno: njegov delno avtobiografski \u00c7a rend heureux<\/strong> je bil prikazan v tekmovalnem sporedu festivala v Locarnu in prejel veliko nagrado na festivalu Premiers Plans v Angersu, tretji celove\u010derec Nue propri\u00e9t\u00e9<\/strong> pa se je uvrstil v tekmovalni program Filmskega festivala v Benetkah, kjer je prejel nagrado SIGNIS.<\/p>\n

Leta 2008 je bil v sklopu \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev v Cannesu premierno prikazan njegov \u010detrti celove\u010derec \u00c9l\u00e8ve libre<\/strong>. V Cannes se je Lafosse vrnil leta 2012, ko je bil v sekciji Posebni pogled prikazan njegov film Najini otroci<\/strong> (\u00c0 perdre la raison), ki raziskuje psiholo\u0161ko dinamiko pred tragedijo detomora, videli pa smo ga tako na festivalu LIFFe kot tudi v rednem programu Kinodvora. Film je bil ve\u010dkrat nagrajen, opa\u017eena je bila zlasti igra glavne igralke \u00c9milie Dequenne. Na LIFFu smo si lahko ogledali tudi zadnja dva Lafossova filma. Leta 2015 je posnel Bele viteze<\/strong> (Les chevaliers blancs), uprizoritev odmevne afere iz leta 2007, ko so pripadniki francoske dobrodelne organizacije sku\u0161ali pretihotapiti ve\u010dje \u0161tevilo otrok iz \u010cada v Francijo. Film je na festivalu v San Sebasti\u00e1nu prejel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo. Celove\u010derec Ko ljubezni ni ve\u010d<\/strong> je bil premierno predvajan na festivalu v Cannesu v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/…\/ bole\u010de intimna, grozljiva in fascinantna drama o \u010dustveni in finan\u010dni kompleksnosti lo\u010ditve. \/…\/ inteligenten, so\u010duten, zahteven film.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbLafosse se v tej privla\u010dni dru\u017einski drami spretno izogiba postavljanju na eno ali drugo stran ter ob\u010dinstvu omogo\u010di, da vidi, da imata obe strani prav in da se obe motita. Z nepopustljivo pozornostjo opazuje vsakodnevna opravila in nihajo\u010da \u010dustva svojih dveh likov, pri tem pa uporablja zanj zna\u010dilno omejen prostor dogajanja in skrbno na\u010drtovane posnetke kamere iz roke, da bi ustvaril klavstrofobi\u010dno okolje in nas postavil pod kap rasto\u010de nevihte, v katero se je spremenil odnos para.\u00ab
– Kerri Craddock, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ zgleduje se po studijskih filmih poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let, natan\u010dneje po tisti vrsti iz resni\u010dnega \u017eivljenja \u010drpajo\u010dih dram, kakr\u0161nih Hollywood ne snema ve\u010d. Ko ljubezni ni ve\u010d<\/strong> je Lafossov Kramer proti Kramerju<\/strong> (Kramer vs. Kramer), in \u010deprav sredi\u0161\u010dna dinamika tu gledalca \u0161e bolj potre kot srce parajo\u010d sodni spor za skrbni\u0161tvo otrok, ki se odvija med o\u010dkom re\u0161iteljem Dustinom Hoffmanom in mamo zapu\u0161\u010devalko Meryl Streep, je Lafosse za ceno resnice pripravljen \u017ertvovati zabavo.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbLafossova kamera ne potrebuje kompleksnih postavitev niti se ji ni treba posebej pribli\u017eevati Marie in Borisu, da bi na\u0161la in razkrila nepopisno zapleteno dogajanje v njunih srcih. Ko gledamo nemalokrat nepomembna pri\u010dkanja o denarju in opazujemo njuna obraza, kadar ne uspeta izraziti svojih \u010dustev, ni te\u017eko razumeti in za\u010dutiti njune stiske.\u00ab
– Manuela Lazic, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je najbolj\u0161i v trenutkih nelagodja, ko napetosti zacvr\u010dijo in se jasno poka\u017eejo usodne razpoke v temeljih tega zakona. Posebej u\u010dinkovit je hrome\u010de mu\u010den prizor prijateljskega dru\u017eenja ob ve\u010derji, kakr\u0161nega nismo videli vse od Praznovanja<\/strong> (Festen) Thomasa Vinterberga dalje. Skupinska igra je tu odli\u010dna: prijatelji Marie in Borisa so pri\u010de incidentu, ko se par z divjo teritorialnostjo loti kro\u017enika s siri.\u00ab
– Wendy Ide, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbKo ljubezni ni ve\u010d<\/strong> je kot Prizori iz zakonskega \u017eivljenja<\/strong> Ingmarja Bergmana, zgo\u0161\u010den v o\u017eji \u010dasovni okvir in omejen na zgolj nekaj sob \/…\/.\u00ab
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbAtmosfera je vnetljiva, napetost zadu\u0161ljiva. Nelagodje ti\u0161\u010di, resentiment vre\u0161\u010di. A dokler se stanovanja ne proda, sta obsojena na lo\u010deno \u017eivljenje pod isto streho. Njuni h\u010derki, ki ta teater krutosti gledata, pa se ne moreta odlo\u010diti, za koga bi navijali. Film, ki ne skriva, da bo zdaj sodi\u0161\u010de odlo\u010dilo, kako bodo \u017eiveli, \/\u2026\/, navija za “bele viteze”. \u0160e dobro, v Lafossovih Najinih otrocih<\/strong> je \u017eenska, ki ni ve\u010d vzdr\u017eala v “je\u010di”, svoje otroke preprosto pobila. Film Ko ljubezni ni ve\u010d<\/strong> je idealen za prvi zmenek \u2013 idealnej\u0161i od youtubskih lo\u010ditev.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbOdlika filma je, da Lafosse ne prijateljuje ne z Marie ne z Borisom. Na nobeni strani ni. Oba prika\u017ee ve\u010dplastno, kot “\u017ertvi” in “storilca”. Njegov fokus je usmerjen tako v emocionalno kot finan\u010dno krutost lo\u010ditvenega razmerja, ki se sku\u0161a prebijati skozi na videz banalen vsakdanjik, a postaja ta klavstrofobi\u010den do mere, da enostavno ne znata ve\u010d ven. \/\u2026\/ Ko ljubezni ni ve\u010d<\/strong> ni ravno film, ki bi reklamiral zakonsko oziroma dru\u017einsko \u017eivljenje. A tudi ni film, ki bi mu nasprotoval. Lafossovi “prizori iz dru\u017einskega \u017eivljenja” sporo\u010dajo, da je lo\u010ditev vedno poraz (z obilico kolateralne \u0161kode) in da se prava “ekonomika” partnerskega odnosa zares za\u010dne \u0161ele, ko romanti\u010dno vznesena vstopna valuta v razmerje, soo\u010dena s prozo \u017eivljenja, po\u010dasi izgublja vrednost. Prav na tej to\u010dki, ki zahteva odrasle, empati\u010dne in odgovorne posameznike, razpade vse ve\u010d sodobnih dru\u017ein.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Joachim Lafosse (Najini otroci) razpre \u0161iroko paleto silovitih \u010dustev, ki jih iz neko\u010d ljube\u010dega para iztisne lo\u010ditev.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9219,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9218"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9219"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9218"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}