{"id":9214,"date":"2020-03-30T11:58:48","date_gmt":"2020-03-30T09:58:48","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/neruda\/"},"modified":"2020-03-30T12:02:12","modified_gmt":"2020-03-30T10:02:12","slug":"neruda","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/neruda\/","title":{"rendered":"Neruda"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Ko hladna vojna dose\u017ee \u010cile, predsednik Videla obrne hrbet komunisti\u010dnim kolegom. Pablo Neruda \u2013 pesnik, senator, predani komunist in nepobolj\u0161ljivi hedonist \u2013 predsednika javno okrivi izdaje in si prislu\u017ei obto\u017enico. Nerudi ne preostane drugega, kot da se z \u017eeno Delio poda na beg. Tik za petami pa jima zagrizeno sledi policijski in\u0161pektor Oscar Peluchonneau, skrivnostni in sila nezanesljivi pripovedovalec te zgodbe.<\/p>\n<p>Pablo Larra\u00edn (Klub, Jackie) ujame duha in persono velikega \u010dilskega poeta in politika v stekleni\u010dko duhovite, energi\u010dne in nekoliko nadrealisti\u010dne antibiografije s pridihom filma noir.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbMislil sem si, da je nemogo\u010de posneti film o Pablu Nerudi. \/&#8230;\/ Neruda je ljubil hrano, bil je odli\u010den kuhar in poznavalec vin. Svetovni popotnik in zbiralec. Bil je ljubitelj \u017eensk, komunist, politik, senator in neverjeten mojster na\u0161ega jezika. Kako sploh upodobiti takega \u010dloveka? \/&#8230;\/ Nerudo je nemogo\u010de spraviti v \u0161katlico. Nemogo\u010de ga je &#8216;zagrabiti&#8217;. Ta film je videti tako, kot bi \u0161el k njemu domov in se igral z njegovimi igra\u010dkami, sanjal njegove sanje. Kot bi snemal film o Beatlesih in pri tem ustvaril novo pesem. Neruda je zelo kubisti\u010dno delo: po del\u010dkih sku\u0161a ujeti atmosfero. \/&#8230;\/ Mislim, da ne moremo re\u010di, da gre za biografijo, zato raje re\u010demo, da gre za antibiografijo, ki posku\u0161a zajeti Nerudov kozmos. \/&#8230;\/ To je film o nerudovskem. \/&#8230;\/ Nerudova mo\u010d je koreninila v njegovi sposobnosti opisati na\u0161o de\u017eelo, na\u0161o dru\u017ebo, na\u0161e ljudi na na\u010din, ki ga ni premogel noben zgodovinar ali novinar. \u010ce ho\u010dete razumeti, kdo smo, berite Nerudo. Neruda je v na\u0161i vodi, Neruda je vsepovsod. Zato se v filmu nismo ukvarjali z njegovo poezijo, ampak smo jo raje posku\u0161ali vsrkati in nato opazovali, kaj se bo iz tega rodilo. \/&#8230;\/ Borges je pri\u0161el na idejo o prekrivajo\u010dih se fikcijah. Neruda je nerudovska zgodba, ki se prekriva z borgesovskim procesom. Slavne zgodovinske osebnosti ho\u010dejo na dolo\u010deni to\u010dki svojih \u017eivljenj prevzeti nadzor nad lastno dedi\u0161\u010dino ali ikonografijo. \/&#8230;\/ V javnosti \u017eelijo raz\u0161iriti dolo\u010deno idejo o sebi, prikrojiti si ho\u010dejo zgodovino, da bi nanje gledala na to\u010dno dolo\u010den na\u010din. Jaz posku\u0161am ugotoviti, kako se tega lotevajo. \/&#8230;\/ Vemo, kje so bili v dolo\u010denem zgodovinskem trenutku, a ko za sabo zaprejo vrata, se za\u010dne fikcija, domi\u0161ljija. Mi v vrata izvrtamo luknjico, vanjo potisnemo kamero in pogledamo, kaj lahko vidimo. Jaz sem pripovedovalec. No\u010dem posredovati dejstev. Rad bi se igral. In ustvaril problem. \/&#8230;\/ Ko se znebi\u0161 realizma, se znajde\u0161 v nekem prostoru, kjer se mora\u0161 le \u0161e povezati z liki in s tem, kar delajo. Tu imamo zanimiv koktajl likov, ki nas je pripeljal do filma z elementi filmov noir iz \u0161tiridesetih in petdesetih let, ki pa je hkrati tudi film o igri ma\u010dke z mi\u0161jo, triler, policijska proceduralna drama. To je tudi film ceste in \u010drna komedija. \/&#8230;\/ Menim, da je bistvo filmske umetnosti ujeti \u010das. Zato sem hotel v film vnesti nekaj hitrosti iz Nerudovega dela. Njegove manj znane pesmi so polne jeze in besa. Neruda ima ritem. Ima hitrost. Hotel sem ujeti njegov poeti\u010dni ritem in ga preliti v gibanje kamere, v na\u010din gibanja ali hoje igralcev.\u00ab<br \/>&#8211; Pablo Larra\u00edn <\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Pablo Neruda (1904\u20131973) je bil \u010dilski pesnik in politik. Leta 1927 je vstopil v diplomacijo in se pogosto selil po svetu. Kot zaprise\u017een levi\u010dar se je leta 1945 pridru\u017eil \u010dilski komunisti\u010dni partiji. Film se osredoto\u010da na leto 1948, ko je bila komunisti\u010dna partija preganjana, Neruda pa je bil prisiljen z dru\u017eino ponovno zapustiti \u010cile. Vrnil se je leta 1952, ko je vlada umaknila narok za pregon levi\u010darskih pisateljev in politikov. Naslednjih enaindvajset let je bilo za Nerudo izjemno pesni\u0161ko produktivnih. Uveljavil se je kot eden najpomembnej\u0161ih pesnikov dvajsetega stoletja in leta 1971 za svoje delo prejel tudi Nobelovo nagrado.<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Pablo Larra\u00edn (rojen leta 1976 v Santiagu, \u010cile) se je rodil tri leta po tistem, ko je oblast v dr\u017eavi prevzel Augusto Pinochet, ter odra\u0161\u010dal kot privilegiran otrok enega najbolj znanih \u010dilskih desni\u010darskih politikov. Po prvem celove\u010dercu <strong>Fuga<\/strong> (2005) je leta 2008 posnel prvi del nena\u010drtovane trilogije o \u017eivljenju pod Pinochetovo diktaturo, tema\u010dno komedijo <strong>Tony Manero<\/strong>. Film, ki je bil premierno prikazan v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev, se dogaja v Santiagu leta 1978 in pripoveduje o serijskem morilcu, ki \u017eeli postati \u010dilski John Travolta. Leta 2010 je v tekmovalnem programu Bene\u0161kega filmskega festivala premiero do\u017eivel re\u017eiserjev tretji celove\u010derec <strong>Post Mortem<\/strong>, v katerem spremljamo uslu\u017ebenca mestne mrtva\u0161nice v \u010dasu okrutnega dr\u017eavnega prevrata leta 1973. Sklepni del avtorjeve satiri\u010dne trilogije in zgodbo o padcu Pinochetovega re\u017eima <strong>Ne!<\/strong> (No, 2012) smo si leta 2013 ogledali na rednem sporedu Kinodvora. Napet politi\u010dni triler in hkrati hudomu\u0161na medijska satira je Larra\u00ednu prinesla nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Peti celove\u010derec <strong>Klub<\/strong> (El Club, 2015) je bil premierno prikazan v tekmovalnem programu Berlinala. Leta 2016 sta bila prikazana kar dva filma, v katerih se re\u017eiser loti nekak\u0161ne reinvencije \u017eanra biografskega filma. Film <strong>Neruda<\/strong> (2016) je premiero do\u017eivel v sklopu sekcije \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev festivala v Cannesu, istega leta pa je bil v tekmovalnem programu festivala v Benetkah prikazan (in nagrajen za najbolj\u0161i scenarij) tudi prvi re\u017eiserjev film v angle\u0161kem jeziku, <strong>Jackie,<\/strong> v katerem je Natalie Portman zaigrala nekdanjo prvo damo Jackie Kennedy Onassis. <\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb\/&#8230;\/ duhovit, noirovski politi\u010dni triler, ki kljub poeti\u010dnosti ve\u010d dolguje Jorgeju Luisu Borgesu kot svojemu naslovnemu liku.\u00ab<br \/>&#8211; J. Hoberman, <em>The New York Review of Books <\/em><\/p>\n<p>\u00bb&#8217;Svojo pot moramo sanjati,&#8217; je neko\u010d zapisal Neruda, in prav o\u010darljivo je sre\u010dati biografsko dramo, ki ta navedek, raje kot da bi ga polo\u017eila v usta protagonista, uporabi kot estetsko vodilo in filozofski princip. \/&#8230;\/ \u010ceprav je film dobro pou\u010den o aktivnem delovanju zgodovine, politiki in politikovih osebnih zadevah, se odvije kot lahkoten triler pregona, precejen skozi epizodo <strong>Obmo\u010dja somraka<\/strong> (<em>The Twilight Zone<\/em>); bolj ko se bli\u017ea koncu, bolj se gledalec izgublja v divji spirali metanaracije. Ena najbolj vznemirljivih skrivnosti filma je vpra\u0161anje, kdo je pravzaprav osrednji lik in avtor te pripovedi.\u00ab<br \/>&#8211; Justin Chang, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bb&#8217;Pesnik rad verjame, da je svet nekaj, kar si je zamislil sam,&#8217; je stavek, ki podeli verodostojnost ideji, da je Larra\u00edn z Nerudo ustvaril film, ki v prvi vrsti na abstrakten na\u010din prikli\u010de sr\u017e svojega naslovnega lika. Privilegij je biti pri\u010da veli\u010dastni predstavi, v kateri en velik mo\u017e interpretira drugega in pri tem ustvari pod\u017eanr magi\u010dnega realizma: poeti\u010dni realizem.\u00ab<br \/>&#8211; Sophie Monks Kaufman, <em>Little White Lies<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ briljantno domiselna reinterpretacija biografskega filma pri\u010da o re\u017eiserju na vrhuncu svojih mo\u010di \/&#8230;\/. Film vsebuje tisti ob\u010dutek za dobo in zgodovinske like, ki ga od Larra\u00edna pri\u010dakujemo, a tokrat v slu\u017ebi inteligentnega, vizualno osupljivega premisleka o vrzelih med \u010dlovekom in persono, zgodovino in legendo.\u00ab<br \/>&#8211; Kieron Corless, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo je film vznemirjajo\u010de ohlapnosti in sanjske fluidnosti, ki na trenutke spomni na dela \u0161e enega \u010dilskega mojstra filmske negotovosti, Ra\u00fala Ruiza. In \u010deprav utegne njegova nor\u010davost nekatere gledalce spraviti ob \u017eivce, je ta film povsem v sozvo\u010dju s tradicijo samorefleksivnosti v latinskoameri\u0161ki literarni fikciji. Ne glejte ga kot film o Pablu Nerudi, ampak kot eksperimentalni roman, ki se izdaja za film o Nerudi, pa boste v njem zaslutili drzen, prevratni\u0161ki smisel.\u00ab<br \/>&#8211; Jonathan Romney, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSila izvirna raziskava lo\u010dnice med resnico in fikcijo.\u00ab<br \/>&#8211; David Rooney, <em>The Hollywood Reporter <\/em><\/p>\n<p><strong>\u00bbNeruda,<\/strong> borgesovski noir, ni biografija Pabla Nerude, temve\u010d biografija njegove legende, biografija njegove obsedenosti s tem, kako ga bo videla zgodovina &#8211; tako kot <strong>Jackie,<\/strong> ki jo je prav tako posnel Pablo Larra\u00edn, ni biografija Jackie Kennedy, temve\u010d biografija njene legende. \u010ce John F. Kennedy, njen mo\u017e, ne bi obstajal, bi si ga morala izmisliti.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pablo Larra\u00edn (Klub, Jackie) ujame duha in persono velikega \u010dilskega poeta in politika v stekleni\u010dko duhovite, energi\u010dne in nekoliko nadrealisti\u010dne antibiografije s pridihom filma noir.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9215,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9214"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9215"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9214"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}