{"id":9173,"date":"2020-04-28T15:27:15","date_gmt":"2020-04-28T13:27:15","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/sluzkinja-2\/"},"modified":"2020-04-28T15:32:10","modified_gmt":"2020-04-28T13:32:10","slug":"sluzkinja-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sluzkinja-2\/","title":{"rendered":"Slu\u017ekinja"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Koreja, trideseta leta minulega stoletja, obdobje japonske okupacije. Lepa japonska dedinja Hideko \u017eivi v pode\u017eelskem dvorcu v prime\u017eu svojega izprijenega strica. K hi\u0161i pride nova slu\u017ekinja, Korejka Sookee, ki je vse kaj drugega kot to, za kar se izdaja. Sookee je prevarantka v slu\u017ebi sleparja, ki se nameni Hideko zmamiti v poroko, nato pa jo oropati in zapreti v nori\u0161nico. Toda med Sookee in Hideko presko\u010di iskrica, ki zgodbo zaplete v tesen vozel spletk, neslutenih prevar in osebnih izdaj.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film je svobodna priredba romana \u017deparka (Fingersmith,<\/em> 2002) vali\u017eanske pisateljice Sarah Waters, ki je leta 2009 pri zalo\u017ebi Sanje iz\u0161el tudi v slovenskem prevodu Alenke Ropret. Film Slu\u017ekinja<\/strong> romaneskno dogajanje prestavi iz viktorijanske Anglije v Korejo v \u010dasu japonske kolonialne okupacije. Sarah Waters se je z romanom \u017deparka<\/em> uvrstila v o\u017eji izbor za ugledni britanski nagradi Orange in Man Booker, prejela pa je nagrado CWA Ellis Peters Dagger za zgodovinski kriminalni roman. Britanski BBC je leta 2005 na podlagi romana posnel televizijsko nadaljevanko, v kateri so med drugim zaigrale Sally Hawkins, Elaine Cassidy in Imelda Staunton.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTo je triler, zgodba o sleparjih, dramati\u010dna pripoved z mnogimi nepri\u010dakovanimi obrati, predvsem pa ljubezenska zgodba. \/…\/ Zgodbo sem v prvi vrsti izbral zato, ker sta se mi osrednja \u017eenska lika zdela tako zelo \u017eiva. Ena junakinja je oseba s tema\u010dno preteklostjo, druga \u017eivi v obupni sedanjosti, obe pa iz\u017earevata mo\u010dno individualnost in \u0161arm. \/…\/ Vse, kar sem s filmom \u017eelel sporo\u010diti, je br\u017ekone zajeto v prizoru, kjer \u017eenski presko\u010dita kamniti zid \u2013 in bodite pozorni, kako nizek je ta zid. \u010ce bi hotela, bi Hideko lahko kadar koli sko\u010dila \u010dezenj, a zadr\u017eevala jo je globoka \u010dustvena travma. Potem pa v njeno \u017eivljenje vstopi Sookee in Hideko najde ljubezen, ki ji da pogum, da sko\u010di prek zidu, svobodi naproti. \/…\/ Hi\u0161a je pomemben prostor. [Slu\u017eabnica] Kim Hae-sook na za\u010detku pove: ‘Niti na Japonskem ne najde\u0161 doma, ki bi spajal zahodnja\u0161ki in japonski slog. Odra\u017ea gospodarjevo ob\u010dudovanje Japonske in Anglije.’ Ko liki vstopijo v japonski del hi\u0161e, si morajo sezuti \u010devlje, in ko se sprehajajo po njenem zahodnja\u0161kem delu, si jih morajo spet obuti. Osebnost doma je pomembna prvina. Hidekina soba le\u017ei v krilu zahodnega sloga, zato spi v postelji in \u017eivi kot zahodnja\u0161ka lady. Nasprotno je soba slu\u017ekinje zasnovana v japonskem slogu, Sookee pa v njej prebiva v o\u0161ireju, nekak\u0161ni vzidani omari za shranjevanje posteljnine. \/…\/ Hi\u0161a je velika in v tem ogromnem, praznem prostoru se nahaja le pe\u0161\u010dica likov. Mnoge prizore v prvem delu vidimo iz zornega kota Sookee, potem pa v drugem delu \u0161e iz perspektive Hideko. Skozi vso zgodbo se odvija nekak\u0161na ‘igra pogledov’, kjer si nekdo nekoga ogleduje ali ga ignorira ali pa na sebi zasluti pogled nekoga drugega. To dinamiko je bilo v\u010dasih najbolj primerno izraziti v bli\u017enjih planih, drugi\u010d pa je bila bolj u\u010dinkovita gibljiva kamera. \/…\/ Humor v filmu izhaja iz dejstva, da se liki pretvarjajo in prikrivajo svoje prave identitete. V mnogih prizorih skrivajo svoja \u010dustva in razmi\u0161ljajo druga\u010de, kot govorijo. Tudi \u010de se ob\u010dinstvo v kinodvorani ne bo smejalo na ves glas, verjamem, da bodo u\u017eivali v te vrste humorju.\u00ab
– Park Chan-wook<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Park Chan-wook (rojen leta 1963 v Seulu) je v doma\u010di Koreji eden najbolj cenjenih in priljubljenih re\u017eiserjev, znan po svojem eksplozivnem, izpiljenem vizualnem slogu, dinami\u010dnem na\u010dinu pripovedovanja ter izvrstnem ob\u010dutku za kombiniranje prvin komercialne \u017eanrske produkcije z drzno ekstravaganco in izrazitim avtorskim pe\u010datom. Sprva se je kot \u0161tudent filozofije in gore\u010d cinefil izmenoma loteval filmske kritike in re\u017eije. S svojima prvima filmoma ni dosegel ve\u010djih uspehov, preboj pa je do\u017eivel s tretjim filmom Gongdong gyeongbi guyeok JSA<\/strong> (2000), ki je bil premierno prikazan v tekmovalnem programu festivala v Berlinu, v Koreji pa je navdu\u0161il kritike in podiral rekorde gledanosti. Uspeh mu je omogo\u010dil, da se je naslednjega lotil z nekoliko ve\u010d svobode ter s filmom Boksuneun naui geot<\/strong> (2002) ustvaril edinstven filmski slog in za\u010drtal prve poteze svoje nena\u010drtovane ‘trilogije o ma\u0161\u010devanju’.<\/p>\n

Leta 2004 je s celove\u010dercem Stari<\/strong> (Oldeuboi<\/strong>, 2003), priredbo japonske mange z osrednjo temo ma\u0161\u010devanja, na festivalu v Cannesu osvojil veliko nagrado \u017eirije. Film smo pri nas lahko videli tako na festivalu LIFFe kot tudi v redni distribuciji. Zadnji film trilogije, Naklonjenost gospodi\u010dni Ma\u0161\u010devanje<\/strong> (Chinjeolhan geumjassi<\/strong>, 2005), je bil premierno prikazan na festivalu v Benetkah. Za naslednji film Ssa-i-bo-geu-ji-man-gwen-chan-a<\/strong> (2006) je Park leta 2007 na festivalu v Berlinu dobil nagrado Alfreda Bauerja, za vampirski film \u017deja <\/strong>(Bakjwi<\/strong>, 2009) pa si je s filmom Akvarij<\/strong> (Fish Tank<\/strong>) Andree Arnold v Cannesu razdelil nagrado \u017eirije in se dokon\u010dno uveljavil kot osrednje ime korejske filmske renesanse.<\/p>\n

Sledila sta Parkov prvi film v angle\u0161kem jeziku, psiholo\u0161ki triler Krvne skrivnosti<\/strong> (Stoker<\/strong>, 2013) z Mio Wasikowsko, Nicole Kidman in Matthewom Goodom, in leta 2016 Slu\u017ekinja<\/strong>, ki je do\u017eivela svetovno premiero na festivalu v Cannesu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbPark tudi tokrat izdela ambiciozno scensko in kostumsko produkcijo, vizualno razko\u0161no \u010dlove\u0161ko dramo o zapeljevanju, izdajstvu in ma\u0161\u010devanju, ki jo nevsiljivo, a opazno podlo\u017ei s socialnim okvirjem in nekaj prebujajo\u010dega se feminizma, zavrti pa okoli eroti\u010dnih prizorov, kjer mu ne zmanjka drznosti in poguma.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbNevarna razmerja<\/strong> po korejsko.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbSlu\u017ekinja<\/strong> je rebus, romanti\u010dni film, gotski triler in vrtoglava komedija, v kon\u010dni in najbolj pomembni instanci pa zgodba o osvoboditvi. Morda se res zdi, da Park premalo izkoristi velike ideje, ki brbotajo v njej, vklju\u010dno s tem, kako lahko neutrudno zasledovanje estetske popolnosti \u2013 zlasti pri inherentno nepopolnih \u010dlove\u0161kih bitjih \u2013 postane orodje groze. Toda ideje so vendarle tu, pospravljene v druge vrste eroti\u010dno zgodbo \u2013 tak\u0161no, ki vas izmeni\u010dno me\u010de iz tira in navdu\u0161uje, medtem ko si Sookee in Hideko prismejita nov konec.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbNe da bi \u017ertvoval svoj ob\u010dutek za psihoseksualno perverznost ali naklonjenost nasilnim ‘okraskom’, je Park pred nas postavil dra\u017ee\u010de duhovito sestavljanko v obliki trilerja, kjer gledal\u010dev u\u017eitek ne izhaja iz visceralnega \u0161oka, ampak iz narativnih presene\u010denj, in ki se pametno nameni svoje ob\u010dinstvo zapeljati, namesto da ga dotol\u010de.\u00ab
– Justin Chang, The Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbPark zgodbo ovije v elegantno preobleko. \u0160e vedno je to dickensovska kriminalna drama s kompleksno prevaro, lezbi\u010dnim prebujenjem in vrsto velikopoteznih izdaj, toda dogajanje je iz\u010di\u0161\u010deno, brez koprene cockneyjevske nemarnosti. Hladno, mirno, razko\u0161no posestvo slu\u017ei kot kulisa, ki sodi k zgodbi prav tako kot nenadni izpadi elektrike, v katerih utripa vila. Jasno postane, da do najmanj\u0161ih podrobnosti premi\u0161ljeno opremljene sobane skrivajo mra\u010dne patologije. Tudi obvladana privla\u010dnost Slu\u017ekinje<\/strong> je svojevrstna sleparija.\u00ab
– Jia Tolentino, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ Park zajame ves spekter spolnosti ter razi\u0161\u010de njene osvobajajo\u010de, nasilne in temeljno funkcionalne vidike. Ljubezenski prizori med Sookee in Hideko so lepi, eksplicitni in zabavni, prikazani z odkritosr\u010dnostjo do spolnosti, katere namen ni, da bi \u0161okirala, ampak da bi gledalca \u0161e bolj potegnila v zgodbo \u2013 to je v tem rado\u017eivem, rezkem filmu najbolj normalna stvar pod soncem.\u00ab
– Violet Lucca, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbObilico prikazane golote so nekateri prehitro ozna\u010dili za odve\u010dno in zaklju\u010dili, da se v Parkovem prikazu lezbi\u010dne romance \u010duti mo\u0161ki pogled. A to kritiko lahko pomaga ovre\u010di tako impotenca mo\u0161kih likov kot dejstvo, da prizore spolnosti, ki so posneti tako ljube\u010de, kot je le mogo\u010de, ob\u010dutimo kot klju\u010dne za razvoj zgodbe. Ljubimki raziskujeta druga drugo in svoje poprej neiz\u017eivete strasti ter se tako osvobajata jarma mo\u0161kih, ki ju obdajajo.\u00ab
– Benjamin Lee, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbPark je tu na spolzkem terenu, saj mora v prizorih spolnosti pri\u010darati pristno erotiko in se pri tem izogniti o\u010ditkom o eksploataciji, to pa je polo\u017eaj, v katerem ga bo vsaj del kritikov neizogibno ostro obsodil. Najo\u010ditnej\u0161a nedavna primerjava je film Adelino \u017eivljenje<\/strong> (La vie d\u2019Ad\u00e8le<\/strong>, Abdellatif Kechiche, 2013), ki je po\u017eel podobne kritike, vendar menim, da mu je prav tako uspelo vnesti pristen eroti\u010dni naboj v obravnavano snov, ki je klju\u010dna tako za uspeh filma kot drame.\u00ab
– Marc Raymond, Senses of Cinema<\/em> \u00a0<\/p>\n

\u00bb\/…\/ u\u017eiva\u0161ki, krut in \u0161okantno omamen film.\u00ab
– Maggie Lee, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbPodobno kot Parkovi zgodnej\u0161i filmi Stari<\/strong>, Naklonjenost gospodi\u010dni Ma\u0161\u010devanje<\/strong> in \u017deja<\/strong> tudi Slu\u017ekinja<\/strong> uporablja predpostavko o nedol\u017enosti drugih ter premeteno prerazporeja v\u00e9denje in krivdo skozi filmsko kaskado nenavadnih spolnih praks in zlo\u010dinov. Ta kognitivni preklop z domnevne nedol\u017enosti na zavestno sokrivdo je za Parka paradigmatski in z vsakim novim filmom ga \u0161e spretneje udejanji.\u00ab
– Marta Figlerowicz, The Los Angeles Review of Books<\/em><\/p>\n

\u00bbNajve\u010dji slepariji je izpostavljen gledalec, ki je primoran skozi to briljantno kosmato tridelno mojstrovino neprestano preme\u0161\u010dati svoje simpatije. Kot drsna vrata imenitne hi\u0161e je tudi Slu\u017ekinja zaporedje dih jemajo\u010dih razkritij in nenadnih obratov, izre\u010dene besede, ki smo jih imeli za resni\u010dne, pa se vedno znova izka\u017eejo za korak v napa\u010dno smer. Jasno postane, da so be\u017eni pogledi, ki si jih izmenjujejo liki, sila pomenljivi. \u010ceprav je odkrivanje mnogih skrivnosti gledalcu v globoko zadovoljstvo, je vso kompleksnost tega filma mo\u010d razumeti \u0161ele ob ponovnih ogledih.\u00ab
-Mallory Andrews, Movie Mezzanine<\/em><\/p>\n

\u00bbSlu\u017ekinja<\/strong>, ki je videti tako, kot da bi jo markiz de Sade narekoval Alfredu Hitchcocku, je ra\u0161omonski triler o bogastvu \u017eenskega obraza in rojstvu \u017eenske, ki dela vse, da ne bi motil in oviral \u017eenskega osvobajanja, a ne more iz svoje ko\u017ee – filmu je to v karakterju.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbPark \u010can Vuk s tem dose\u017ee, da s tridelno zgodbo, kjer vsak del prevzame pogled enega izmed protagonistov \u2013 kar ob izvirnem zapletu s \u0161tevilnimi presenetljivimi obrati \u0161e dodatno zaplete iskanje “prave” interpretacije zgodbe \u2013, poleg svojske eroti\u010dne srhljivke gledalcu ponudi tudi kratko dru\u017ebenopoliti\u010dno lekcijo iz japonskokorejskih odnosov. Tako nas popelje v znova nadvse nekonvencionalno, z erotiko, prebujenim feminizmom in s \u010dudnimi liki pre\u017eeto delo, ki nas utrdi v prepri\u010danju, da renesansa ju\u017enokorejskega filma \u0161e zdale\u010d ni kon\u010dana.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbSlu\u017ekinja<\/strong> je film preobratov, tako tistih, ki pri\u010dajo o pripovedni igrivosti, kot predvsem tega, s katerim lezbi\u010dna spolnost kar dvakrat pocinglja: sicer vselej v obliki kovinskih kroglic, toda te so prav kot seksualni pripomo\u010dek tudi mrtva\u0161ki zvon\u010dek mo\u0161ke tiranije in seksualne fantazije.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik <\/em><\/p>\n

\u00bbIzmed \u010de\u0161njevih ustnic lepe Hideko se razliva \u017eametni glas, ki se prikrade v misli izprijenih starcev, jih mehko zaziblje v ekstazo in se jim neusmiljeno zadrgne okoli vratov kot vrv\u2026 Z enako mo\u010djo so v tem nepozabnem prizoru, ki ga v svoji \u010darobni eroti\u010dni pripovedi Slu\u017ekinja<\/strong> naslika re\u017eiser Park Chan-wook, zapeljani gledalci. Film je namre\u010d s svojo \u010dutnostjo in razko\u0161nostjo podob prava krona leto\u0161nje pomladi v Kinodvoru. \/\u2026\/ Park Chan-wook s premi\u0161ljeno skrbnostjo, ki nobene podrobnosti ne prepusti naklju\u010dju, niza prizore, ki se gledalcu iz razli\u010dnih razlogov vtisnejo globoko v spomin; naj bo to zaradi \u010dutne eroti\u010dnosti, vizualne osupljivosti ali naravnost srhljive krutosti.\u00ab
– Brina Jamnik, Kevd’r<\/em><\/p>\n

\u00bbTreba je priznati: tole je film o osvoboditvi in mo\u010di \u017eensk, toda obenem film, ki nikoli ne pozabi predstaviti taiste \u017eenske v lu\u010di, ki bo v\u0161e\u010dna mo\u0161kim pogledom, to mu lahko \u0161tejete za slabo. Jaz sem mo\u0161ki, torej to storim le ste\u017eka. Toda ne glede na spol bi vsakdo skorajda moral u\u017eivati v kostumografiji in scenografiji, v lu\u010di in barvah filma. Tole je film \u010dipk in svile, ne\u017ene ko\u017ee in vro\u010dega znoja, la\u017ei, dvomov in dvoumnosti, ki se prelivajo preko platna kakor neka mnogo preve\u010d so\u010dno-eroti\u010dna renesan\u010dna slika. \/\u2026\/ Slu\u017ekinja<\/strong> je vsekakor film “zgodb”; film scenarija, ki u\u017eiva v goli manifestaciji pripovedovanja, spletkarjenja – dejstva, da smo odvisni od zgodb, na\u010dinov, kako jih pletemo, in na\u010dinov, kako nam potegnejo preproge izpod nog. Zapeljevanje v filmu in zapeljevanje gledalca v najbolj mojstrski maniri.\u00ab
– Peter Zupanc, Primorske novice, TV Okno <\/em><\/p>\n

\u00bbIn zgodba Slu\u017ekinje<\/strong> (Agassi<\/strong>), posneta po motivih romana Sarah Waters, je vsekakor zapletena, kompleksna, presenetljiva. \/\u2026\/ tridelna pripoved ne deluje razvle\u010deno, saj nam postre\u017ee z gosto mre\u017eo preobratov, menjavanja perspektiv, sprevra\u010danja odnosov, odkritih in prikritih nasprotij, zavajajo\u010dih namigov in dramati\u010dnih razkritij, \u010de eroti\u010dne komponente, ki po svoje celo prevladuje, in sadisti\u010dnega nasilja, s katerim Park nikoli ne var\u010duje, niti ne omenjamo. \/\u2026\/ V jedru zgodbe je ljubezen med osrednjima junakinjama, vse drugo, kar po\u010dneta, je zgolj teater za mo\u0161ke o\u010di. Park spretno manipulira z “alternativnimi dejstvi”, s poeti\u010dno eleganco izpelje tudi najbolj eksplicitne eroti\u010dne scene in nasploh skrbi za vrhunski estetski vtis \/\u2026\/.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Vklop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010cutna, vizualno razko\u0161na ljubezenska zgodba in nepri\u010dakovanih obratov poln triler korejskega mojstra Parka Chan-wooka (Stari). Priredba romana Sarah Waters o \u017eenskem uporu mo\u0161ki nadvladi je do\u017eivela premiero na festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":167964,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9173"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/167964"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9173"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}