\u00bbFilm izhaja tako iz mojega dojemanja sveta, v katerem \u017eivimo, kot iz formalnih filmskih ambicij. \/\u2026\/ Gre za odgovor na klimo, ki jo \u017ee dolgo \u010dutim in ki bi jo lahko opisal kot ‘u\u010dinek ekonom lonca’: nekaj, kar vre in o \u010demer se pogosto spra\u0161ujem, zakaj ne eksplodira. \u010cloveku je seveda v naravi, da se prilagaja, integrira in sprijazni s stvarmi, ki so pravzaprav nesprejemljive. A od \u010dasa do \u010dasa pride v zgodovini trenutek vstaje, trenutek revolucije. \u010cas, ko ljudje re\u010dejo ‘stop’. Upor. S to premiso sem za\u010del pisati scenarij in se hitro obrnil k \u017eanrskemu filmu: bolj kot zakaj me je namre\u010d za\u010delo zanimati vpra\u0161anje kako. Z zakaj opravim v prizoru, v katerem\u00a0Ad\u00e8le Haenel re\u010de: ‘Moralo se je zgoditi.’ Samo po ulici se mora\u0161 sprehoditi, da za\u010duti\u0161 to zelo otipljivo napetost. Samo \u010dasopis prelista\u0161 in ugotovi\u0161, da se zares lahko vsak trenutek nekaj zgodi. \/\u2026\/ Vloga filmskega ustvarjalca je druga\u010dna od vloge novinarja, sociologa ali zgodovinarja. Moj cilj ni de\u0161ifriranje ali komentiranje aktualnih dogodkov. Ti se za film tako ali tako odvijajo prehitro \/\u2026\/ Mo\u010d fikcije se skriva drugje: v ustvarjanju sveta, ki ima lastna pravila, logiko in sile. Bolj kot za opazovanje gre za analizo. Za umetnika je seveda nujno, da je ob\u010dutljiv za resni\u010dnost oziroma se pri njej navdihuje, a v naslednjem koraku se mora od nje odmakniti in ustvariti svojo lastno resnico. Mora se po\u010dutiti svobodnega.\u00ab
– Bertrand Bonello<\/p>\n
\u00bbNo\u010dni razgledi<\/strong> so vrhunski paradoks: film, ki po eni strani deluje, kot bi bil snet s \u010dasopisnih naslovnic, po drugi strani pa se zdi trmasto odmaknjen od sodobnega trenutka. \/\u2026\/ V prej\u0161njih filmih \/\u2026\/ se je Bonello ukvarjal s stanjem politi\u010dnega radikalizma po letu 1968. No\u010dni razgledi<\/strong> z brutalno neizbe\u017enostjo svojega konca prina\u0161ajo najmra\u010dnej\u0161i pogled na to temo doslej. \u010ce si sposodimo vrstico iz filma Roberta Bressona Hudi\u010d, verjetno<\/strong> (Le diable probablement<\/strong>): ‘Nobene revolucije ne bo \u2013 prepozno je.’\u00ab Pariz, jutro. Skupina mladih se odlo\u010dno pomika skozi mesto. Zdi se, kot da sledijo premi\u0161ljenemu, natan\u010dnemu na\u010drtu. Ob koncu dneva se vsi zberejo v luksuzni veleblagovnici tik pred zaprtjem. Za\u010dne se no\u010d.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":61106,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9169"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61106"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9169"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Dennis Lim \u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"