{"id":9125,"date":"2021-03-16T13:19:27","date_gmt":"2021-03-16T12:19:27","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/glej-in-se-cudi-sanjarjenje-o-povezanem-svetu\/"},"modified":"2021-04-22T10:39:04","modified_gmt":"2021-04-22T08:39:04","slug":"glej-in-se-cudi-sanjarjenje-o-povezanem-svetu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/glej-in-se-cudi-sanjarjenje-o-povezanem-svetu\/","title":{"rendered":"Glej in se \u010dudi: sanjarjenje o povezanem svetu"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nWerner Herzog se s sodobno tehnologijo dru\u017ei tako poredko, da nima niti mobilnega telefona, kaj \u0161ele Facebookovega profila, pa vendar se z enakim navdu\u0161enjem kot prej skrajnih pokrajin zemeljske oble tokrat loti sveta sodobne povezanosti \u2013 od otro\u0161kih korakov svetovnega spleta do mo\u017enih scenarijev, ki se nam obetajo v prihodnosti. Pred kamero povabi \u0161tevilna vodilna imena tehnolo\u0161ke revolucije, od vizionarskega podjetnika Elona Muska do zloglasnega hekerja Kevina Mitnicka. Na svoji poti pa naleti tudi na \u017ertve medmre\u017enih pasti in odkrije nenavadno skupnost tehnopu\u0161\u010davnikov \u2013 ti so zavetje pred elektromagnetnim valovanjem na\u0161li v senci ogromnega teleskopa, ki lovi radijske valove iz globin vesolja.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbVedeti morate, da imate opraviti s \u010dlovekom, ki je prvi\u010d uporabil telefon pri sedemnajstih letih. \/…\/ Vse, kar sem izvedel med snemanjem tega filma, je bilo zame presene\u010denje. Projekta sem se lotil poln radovednosti, ob\u010dudovanja in vznemirjenja, in globlje ko sem kopal, bolj zagonetno in zanimivo je postajalo. Mislim, da se to v filmu \u010duti. \/…\/ Svetovni splet je postal vseobsegajo\u010d, zato seveda pronica tudi v temne plati \u010dlove\u0161ke eksistence. Gre za fenomen, ki resni\u010dno spreminja na\u0161 na\u010din \u017eivljenja bolj od \u010desarkoli, kar smo si zami\u0161ljali, ko smo razmi\u0161ljali o prihodnosti. \/…\/ Pisci znanstvene fantastike iz petdesetih let in kasneje niso predvideli interneta. Pisali so o lete\u010dih avtomobilih, medplanetarnih kolonijah in podobnih re\u010deh, nih\u010de pa ni zares napovedal korenite spremembe, ki bo zajela dru\u017ebo. Niti nekateri izmed znanstvenikov, ki so vzpostavili prvi spletni stik med univerzama UCLA in Stanford, niso imeli pojma, kako pomemben korak je to. \u0160ele desetletja kasneje se nam je posvetilo. \/…\/ Mislim, da moramo v na\u010dinu uporabe interneta najti neko ravnovesje, ne smemo pa ga demonizirati. Seveda so tudi temne plati, kot sta spletno nadlegovanje in zasvojenost, a hkrati nam je splet omogo\u010dil tudi veli\u010dastne trenutke v znanosti. \/…\/ Nisem novinar in nimam pripravljenega seznama vpra\u0161anj. Pred kamero se le pogovarjam. Ko gledate film, lahko vidite, da pogovor spremljata nekak\u0161na lahkotnost in v\u010dasih celo humor. Nobenih pripravljalnih intervjujev ne delam. Rad se na prizori\u0161\u010du pojavim s kamero in takoj za\u010dnem. To daje procesu neko nepopustljivost, neko silovitost in vztrajnost, kar me v teh pogovorih vodi.\u00ab
\n– Werner Herzog<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\nWerner Herzog (rojen leta 1942 v M\u00fcnchnu) je romanti\u010dni prerok novega nem\u0161kega filma sedemdesetih in velja za enega najbolj obsedenih, \u010duda\u0161kih in spornih re\u017eiserjev v vsej filmski zgodovini. Podoba orja\u0161ke \u017eelezne barke, ki jo najeto indijansko pleme vle\u010de po strmem, pragozdnem hribu navzgor v Herzogovem morda najbolj zloglasnem filmu Fitzcarraldo<\/strong> (1982), za katerega je na festivalu v Cannesu prejel nagrado za najbolj\u0161ega re\u017eiserja, se bolj kot nora rekonstrukcija nore ideje (film je posnet po resni\u010dnih dogodkih) ka\u017ee kot dokument Herzogove megalomanske predstave o filmski umetnosti. Znan je po \u0161tevilnih radikalnih izjavah, ki jih je v svojih filmih tudi marljivo ilustriral: \u00bbObdajajo nas izrabljene podobe in zaslu\u017eimo si nove\u00ab; \u00bbDejstva proizvajajo pravila in resnica razsvetljuje\u00ab; \u00bbFilm pozna globlje plasti resnice, govorimo lahko tudi o poeti\u010dni, zamaknjeni resnici. Taka resnica je skrivnostna in se izmika razlagi, dose\u017eemo jo lahko le s pomo\u010djo potvarjanja, domi\u0161ljije in stilizacije\u00ab; \u00bbFilm je umetnost nepismenih\u00ab. Herzog je odra\u0161\u010dal v oddaljeni bavarski gorski vasi, odrezan od televizije, telefona in podobnih naprav; svoj prvi film je videl pri enajstih letih. Do danes je posnel ve\u010d kot petdeset igranih in dokumentarnih filmov, objavil ve\u010d kot deset knjig in re\u017eiral osemnajst oper. Od leta 2009 enkrat letno organizira filmsko \u0161olo, \u0161tiridnevni seminar, na katerem izobra\u017euje filmske zanesenjake.<\/p>\n

Marca 1995 so v Slovenski kinoteki pripravili retrospektivo Herzogovih celove\u010dercev, v kateri so prikazali njegova zgodnja dela \u2013 ob Fitzcarraldu<\/strong> \u0161e filme Znaki \u017eivljenja<\/strong> (Lebenszeichen, 1967), Tudi \u0161kratje so pri\u010deli majhni<\/strong> (Auch Zwerge haben klein angefangen, 1970), Fatamorgana<\/strong> (Fata Morgana, 1971), Aguirre, srd bo\u017eji<\/strong> (Aguirre, der Zorn Gottes, 1973), Skrivnost Kasparja Hauserja<\/strong> (Jeder f\u00fcr sich und Gott gegen alle, 1975), Stekleno srce<\/strong> (Herz aus Glas, 1976), Stroszek<\/strong> (1977), Woyzeck<\/strong> (1979) in Zelena kobra<\/strong> (Cobra Verde, 1988), \u0161e pred retrospektivo pa so v art kino dvoj\u010dku skupaj s Fitzcarraldom<\/strong> zavrteli tudi film Krik stene<\/strong> (Schrei aus Stein, 1991). Herzog je pogosto sodeloval s kontroverznim igralcem Klausom Kinskim \u2013 ikoni\u010dna je zlasti njegova vloga grofa Drakule v filmu Nosferatu, fantom no\u010di <\/strong>(Nosferatu: Phantom der Nacht, 1979). Pri nas pa smo lahko videli tudi mnoge novej\u0161e Herzogove filme, bodisi v redni distribuciji ali v okviru Ljubljanskega filmskega festivala. Eden izmed njih je dokudrama \u010clovek grizli<\/strong> (Grizzly Man, 2005) o ekscentri\u010dnem Timothyju Treadwellu, samooklicanem strokovnjaku za medvede, ki je po nekaj letih so\u017eitja z medvedi tragi\u010dno kon\u010dal pod njihovimi kremplji in zobmi. Istega leta je Herzog posnel tudi pripoved vesoljca, ki je na Zemlji na\u0161el svoj drugi dom \u2013 Divje modro onstranstvo<\/strong> (The Wild Blue Yonder, 2005), eksperimentalen znanstvenofantasti\u010dni kola\u017e arhivskih posnetkov in igranih vlo\u017ekov. V dokumentarcu Sre\u010danja na koncu sveta<\/strong> (Encounters at the End of the World, 2007) je Herzog odpotoval na znanstvenoraziskovalno postajo v osr\u010dju Antarktike, da bi spoznal posebne\u017ee, ki so pripravljeni delati v teh te\u017ekih pogojih, in na film ujel lepoto v led vklenjenega kontinenta. Sledil je igrani celove\u010derec Pokvarjeni poro\u010dnik: New Orleans<\/strong> (Bad Lieutenant: Port of Call New Orleans, 2009), prepesnitev kultne klasike Abela Ferrare iz leta 1992. V dokumentarcu Sre\u010dni ljudje v tajgi<\/strong> (Happy People: A Year in the Taiga, 2010) se je Herzog s kamero v roki spet podal na mrzli sever, tokrat v sibirsko tajgo, da bi dokumentiral \u017eivljenje enega redkih ko\u0161\u010dkov sveta, ki se ga civilizacija \u0161e ni dotaknila. Prav kmalu pa se je sam odlo\u010dil za uporabo najnovej\u0161e tehnolo\u0161ke igra\u010dke iste civilizacije \u2013 3D snemalne tehnike \u2013, in sicer v filmu Jama pozabljenih sanj<\/strong> (Cave of Forgotten Dreams, 2010), dokumentarnem eseju, v katerem je gledalce popeljal v skrivnostne globine s starodavnimi slikarijami okra\u0161ene Chauvetove jame na jugu Francije; film smo videli tudi v okviru nedavnega mini festivala 3D filma Kino3Dvor. V dokumentarcu \u010cakanje na usmrtitev<\/strong> (Into the Abyss, 2011) je Herzog vse do zadnje ure spremljal na smrt obsojenega zapornika Michaela Perryja. S Pu\u0161\u010davsko kraljico<\/strong> (Queen of the Desert, 2015) se je spet vrnil k igranemu filmu, tokrat z biografijo slavne britanske pustolovke, raziskovalke, vohunke in politi\u010dne svetovalke Gertrude Bell, ki je odlo\u010dilno vplivala na politi\u010dno redefiniranje Bli\u017enjega vzhoda. Herzogovi filmi redno potujejo po velikih mednarodnih festivalih. Zanje je prejel \u0161tevilne nagrade, hkrati pa velja za enega najbolj plodovitih sodobnih avtorjev. Ob filmu Glej in se \u010dudi: Sanjarjenje o povezanem svetu<\/strong>, ki je svetovno premiero do\u017eivel na festivalu Sundance, sta bila letos na festivalu v Torontu premierno predvajana \u0161e dva njegova celove\u010derca: dokumentarec Into the Inferno<\/strong> in igrani film Salt and Fire<\/strong>.<\/p>\n

kritike
\n<\/strong>\u00bbO\u010ditno \u017eeli Herzog spro\u017eiti razpravo, kako se ljudje po\u010dasi soo\u010damo z dejstvom, da internet na novo pi\u0161e dru\u017ebene norme, hkrati pa smo zaradi spleta vse bolj odvisni od tehnologije celo pri najosnovnej\u0161ih opravilih. \/\u2026\/ \u0160tevilni Herzogovi dokumentarci so v svojem bistvu sanjarjenja o tem, kaj pomeni biti \u010dlovek \u2013 in Glej in se \u010dudi <\/strong>ni nobena izjema. Film re\u017eiserju priskrbi odsko\u010dno desko za razmislek o najrazli\u010dnej\u0161ih temah: od \u010dlove\u0161kih odprav na Mars do izmuzljive narave ljubezni. Predvsem pa se zdi, da gre za nujno spoznanje, kako malo razmi\u0161ljamo o na\u0161em rasto\u010dem spletnem svetu. Tako film s svojim razpr\u0161enim pripovednim slogom usmerja na\u0161o pozornost k \u0161tevilnim pogovorom, ki jih o tem vseprisotnem, mogo\u010dnem in mladem orodju \u0161e nismo<\/em> imeli.\u00ab
\n– Tim Grierson, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ film lahko gledamo tudi na druga\u010den na\u010din \u2013 ne kot pretres idej, ampak bolj kot zbirko zanimivih primerkov \u010dlove\u0161ke vrste. Herzoga je vedno najbolj fascinirala zmes ne\u010dimrnosti, norosti, poguma in genialnosti, zaradi katerih je vsak posameznik edinstven. Re\u017eiser je potrpe\u017eljiv poslu\u0161alec, ki zna svojim sogovornikom premakniti miselne kretnice, in kot njegovi drugi dokumentarci je tudi ta poln \u010duda\u0161kih, drobnih trenutkov nepri\u010dakovanega razodetja.\u00ab
\n– A. O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbGlej in se \u010dudi: Sanjarjenje o povezanem svetu<\/strong>, razpr\u0161en filmski esej o odvisnosti \u010dlove\u0161tva od sodobne tehnologije, si internet ogleduje z distance. Ludisti\u010dna perspektiva re\u017eiserju omogo\u010di, da se osredoto\u010di na abstraktne, poeti\u010dne detajle. Od nekega strokovnjaka, ki tok digitalnih informacij primerja z vodnim tokom, Herzog preide k tako raznovrstnim temam, kot so spletno nadlegovanje, odvisnost, potovanje po vesolju in sanje. Ker pogosto sli\u0161imo njegov glas izza kamere, nikoli pa pred njo ne vidimo njegove podobe, postane Herzogov pogled na\u0161 lasten, on pa medtem sogovornike izziva z intrigantnimi metafizi\u010dnimi vpra\u0161anji: Ali lahko stroj, ki mu \u017eivljenje vdihuje internet, za\u010duti ljubezen? Upanje? Lahko verjame v Boga?\u00ab
\n– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiserjeva prezenca pre\u017eema ves film in v njegovem pogledu na obravnavano snov je te\u017eko prezreti me\u0161anico pesimizma in ob\u010dudovanja. Naj ga mo\u017enosti, ki nam jih bo morda neko\u010d prinesla nova tehnologija, \u0161e tako vznemirjajo, lahko zaslutimo, da se Herzog strinja s tistim sogovornikom, ki pravi, da so ra\u010dunalniki ‘najve\u010dji sovra\u017enik poglobljenega kriti\u010dnega mi\u0161ljenja’. \/\u2026\/ \u017de mogo\u010de, da je virtualna prihodnost tu, a film se s svojo navdihujo\u010do poplavo spoznanj in idej zdi vsak trenutek nepopustljivo, kljubovalno \u010dlove\u0161ki.\u00ab
\n– Justin Chang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbMorda se zdi 98 minut komajda dovolj za be\u017een pogled na posledice, ki jih digitalni svet pu\u0161\u010da na na\u0161ih \u017eivljenjih, in deloma to tudi dr\u017ei, a v tej pripovedi brez osrednje teze, razdeljeni na deset poglavij \u2013 od ‘Zgodnjih dni’ do ‘Prihodnosti’ s \u0161tevilnimi moralno, filozofsko in \u010dustveno izzivalnimi postojankami \u2013 se Herzog modro odlo\u010di za \u0161irok, s pti\u010dje perspektive podan pogled na za\u010detke na\u0161e tehnoevolucije. Film prete\u017eno sloni na intervjujih v slogu ‘govore\u010dih glav’ \/\u2026\/, kljub temu pa tudi tokrat ne umanjkata prepoznavna Herzogova ekspresivna fotografija in nos za subtilno ekscentri\u010dne trenutke \/\u2026\/.\u00ab
\n– Aaron Hillis, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbPortret dobe povezanosti u\u010dinkuje tudi kot nekak\u0161no iskanje nove oblike dokumentarnega filma, ki se lahko odvija le po\u010dasi, prizor za prizorom, kot nikoli dokon\u010dano delo. \/…\/ Za\u010dutimo lahko, kako se Herzog prilagaja novemu svetu kot etnograf novi kulturi, ki njegovo skrbno negovano etiko gledanja postavi na glavo in ga oropa njegove intuicije.\u00ab
\n– Florian Fuchs, The Los Angeles Review of Books<\/em><\/p>\n

\u00bbS tipi\u010dno strastjo za podrobnostmi v stilu Wima Wendersa in sposobnostjo postavljanja ter poseganja s kamero v mnoge mo\u017ene skrite kote internetnih ulic in \u010drevesij, je ta film navsezadnje nadvse pou\u010den, zabaven, ne le optimisti\u010den in ne le pesimisti\u010den komentar na fenomen, ki opredeljuje to dobo – in na\u0161o prihodnost. Bi si lahko \u017eeleli kak\u0161no razlago ve\u010d? Da, vsekakor – nekateri komentarji so preve\u010d posplo\u0161eni in nekateri intervjuvanci niti ne morejo odgovoriti na vse, kar so vpra\u0161ani. Toda to ni bistveno: obstajajo kraji, kamor niti najbolje usmerjen in izobra\u017een dokumentarec ne more. Pomembne so informativnost, \u0161irina pogleda in nezlomljiva radovednost ter volja za znanjem, ki vejejo iz vsakega kadra filma.\u00ab
\n– Peter Zupanc, TV Okno<\/em><\/p>\n

\u00bbKot je v navadi pri odli\u010dnih dokumentarni filmih nam Glej in se \u010dudi: Sanjarjenje o povezanem svet<\/strong>u <\/strong>predstavi izjemno nepristranski vpogled v podro\u010dje, ki mu povsem kontradiktorno posve\u010damo veliko pozornosti, a je le-ta navadno usmerjena v povsem zanemarljive vidike problematike. \/\u2026\/ Lai\u010dna javnost se s temnimi stranmi interneta in moralnimi posledicami neomejenega komuniciranja ne ukvarja pretirano in prav zato je omenjeni dokumentarni film izjemno zanimiv. Werner Herzog je namre\u010d laik kot mi vsi, ve\u010dino svojega otro\u0161tva je pre\u017eivel brez teko\u010de vode in pri sedemnajstih letih prvi\u010d uporabljal telefon. S svojim neomade\u017eevanim \u010dudenjem se tako igrivo, nefiltrirano in na trenutke humorno, pogovori s strokovnjaki, ki na tak ali druga\u010den na\u010din gradijo na\u0161o prihodnost.\u00ab
\n– Jerica \u0160emerl-Harmel, Kev’dr<\/em><\/p>\n

\u00bbNi nelogi\u010dno, da se je ravno Werner Herzog lotil dokumentarca o internetu, najbolj neulovljivi, \u010de \u017ee ne najve\u010dji temi sodobnega sveta. Kdo je ve\u010d povedal o sanja\u010dih in\/ali norcih, \u010de ne Herzog? \/…\/ Anyway, internet odpira ve\u010d civilizacijskih, filozofskih, ustvarjalnih, znanstvenih, medijskih, metafizi\u010dnih, teolo\u0161kih, eshatolo\u0161kih vpra\u0161anj kot karkoli drugega dandanes. Herzog jih v desetih poglavjih (in v svoji zna\u010dilni nem\u0161ki angle\u0161\u010dini) razlo\u017ei obenem duhovito in stra\u0161ljivo. Seveda ni povedal vsega, kar je mogo\u010de in potrebno povedat o internetu \u2014 zlasti ne o socialnih omre\u017ejih \u2014, je pa povedal dovolj, da \u010dlovek pomisli, da se nam niti ne sanja, kak\u0161ne spremembe vse to vle\u010de za seboj. \u010ce boste \u0161li gledat kak film z Liffa, ko bo na rednem programu, potem naj bo to Herzogov dokumentarec. Da ne boste presene\u010deni, ko bo ekipa robotov zmagovala na svetovnem prvenstvu v nogometu. Ali \u010de si bo Herzog sam od Muska kupil enosmerno vozovnico za na Mars. Vse to je mo\u017eno.\u00ab
\n– Marko Crnkovi\u010d, Fokusposkus<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Opremljen z zna\u010dilno radovednostjo in \u017eivahno domi\u0161ljijo se Werner Herzog odpravi na potovanje, ki razkrije, kako je internet preoblikoval skoraj vse vidike na\u0161ih \u017eivljenj.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":196863,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9125"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/196863"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9125"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}