zgodba<\/b>
Winfried, postarani u\u010ditelj klavirja, ki s \u010duda\u0161kimi \u0161alami rad spravlja okolico v zadrego, se nenadoma odlo\u010di, da bo z obiskom presenetil h\u010derko. To je nerodna poteza, saj je Ines resna in ambiciozna poslovna \u017eenska, ki se kot korporativna strateginja ravno ukvarja s pomembnim projektom v Bukare\u0161ti.<\/p>\n
iz prve roke<\/b>
\u00bbHotela sem povedati nekaj o dru\u017eini \u2013 o vlogah, ki so nam bile dodeljene in ki jih vsi igramo, o togih, skoraj ritualnih vzorcih, ki vladajo v dru\u017einah, ter o skrivni \u017eelji, da bi pred vsem tem pobegnili in za\u010deli z ni\u010dle. \/\u2026\/ Med pisanjem scenarija sem hitro ugotovila, kako te\u017eko je ube\u017eati lastni dru\u017eini. Ni\u010desar ne poznamo bolje. Imamo le eno dru\u017eino in razmerje med star\u0161i in otroki traja vse \u017eivljenje. \/\u2026\/ Moj o\u010de je strasten \u0161aljivec. Ko sem bila stara dvajset let, sem bila povabljena na premiero filma Austin Powers<\/b>, kjer so kot darilo razdeljevali la\u017ene zobe. Poklonila sem jih o\u010detu, ker sem imela ob\u010dutek, da mu bodo pri\u0161li prav. In res jih je dobro izkoristil: vtaknil jih je v usta, preden je \u0161el k zobozdravniku, ali pa ko se je v restavraciji prito\u017eeval nad hrano. Poleg tega sem velika ljubiteljica Andyja Kaufmana, ki je imel celo vrsto alter egov \u2013 eden izmed njih je bil Tony Clifton.\u00ab
– Maren Ade<\/p>\n
portret avtorice<\/b>
Maren Ade se je rodila leta 1976\u00a0v\u00a0Karlsruheju. Med letoma 1998\u00a0in 2004\u00a0je \u0161tudirala filmsko produkcijo in re\u017eijo na visoki filmski \u0161oli v\u00a0M\u00fcnchnu. Leta 2003\u00a0je posnela svoj prvi celove\u010derni igrani film Der Wald vor lauter B\u00e4umen<\/b>, ki ji je nemudoma prinesel kopico mednarodnih priznanj in jo najavil kot prepoznaven glas mladega nem\u0161kega filma, skupaj z\u00a0avtoricami, kakr\u0161na je Valeska Grisebach. V Kinodvoru smo si lahko ogledali njen celove\u010derec Vsi drugi<\/b> (Alle Anderen, 2009), nagrajen z veliko nagrado \u017eirije in srebrnim medvedom za najbolj\u0161o igralko v Berlinu. Toni Erdmann<\/b>, re\u017eiserkin prvi film, prikazan na festivalu v Cannesu, je hkrati prvi nem\u0161ki film, ki se je po osmih letih uvrstil v tekmovalni program tega festivala.<\/p>\n
kritike<\/b>
\u00bb\/\u2026\/ \u0161e dolgo po tistem, ko se bodo \u017eirije raz\u0161le in bo svet pozabil, kdo je osvojil leto\u0161nje nagrade, bo edicija 2016 [festivala v Cannesu] ostala v spominu kot leto, ko nam je Maren Ade podarila Tonija Erdmanna<\/b>, delo velike lepote, velikih \u010dustev in velike umetnosti.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010ce bi za uti\u0161anje govoric o smrti filmske umetnosti zadostoval en sam film, bi bil to ta. \/\u2026\/ Vsak poskus, da bi Tonija Erdmanna<\/b> opredelili s konvencionalnimi opisi \u2013 kot zgodbo o o\u010detu in h\u010derki, feministi\u010dno satiro o korporativnem vedenju, fabulo o globalnem kapitalizmu, raz\u0161irjeno prakti\u010dno \u0161alo \u2013 bi \u017ealostno spodletel. Toni Erdmann<\/b> je v resnici nekaj povsem novega: razburljiv in vznemirljiv dokument o sedanjem trenutku, hkrati pa \u2013 kot vsak velik film \u2013 sporo\u010dilo iz prihodnosti.\u00ab
– A. O. Scott, The New York Times<\/i><\/p>\n
\u00bbRe\u017eiserkin samozavestni pristop k strukturi in njen ob\u010dutek za popoln posnetek se zdru\u017eita z brezhibnim komi\u010dnim tempiranjem dveh glavnih igralcev \/\u2026\/. Film bi bilo preprosto razglasiti za eno najve\u010djih nem\u0161kih komedij vseh \u010dasov, a je v resnici veliko ve\u010d kot to.\u00ab
– Nick James, Sight & Sound<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010ce bi hoteli najti resni\u010dno sme\u0161no nem\u0161ko komedijo, bi se morali najbr\u017e vrniti vse do Lubitscha \/\u2026\/, a tretji film Maren Ade prepri\u010dljivo ovr\u017ee stereotip o neduhovitem Tevtonu.\u00ab
– Daniel Fairfax, Senses of Cinema<\/i><\/p>\n
\u00bbNajbolj\u0161a 162-minutna nem\u0161ka komedija, kar jih boste kdaj videli.\u00ab
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n
\u00bb\/\u2026\/ film, ki se bo prav verjetno zapisal v zgodovino kot ena najve\u010djih \u010distih komedij tega stoletja.\u00ab
– Blake Williams, Filmmaker<\/i><\/p>\n
\u00bbKomi\u010dni izbruhi in nezasli\u0161ana situacijska komika so ni\u010d manj kot \u010darobni.\u00ab
– Jonathan Romney, Sight & Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbToni Erdmann<\/b> je tako kot re\u017eiserkin prej\u0161nji film Vsi drugi<\/b> saga o razmerju med dvema \u010dlovekoma, ki jo zaznamuje pronicljiv \u010dut za dru\u017ebeno opazovanje. Pod re\u017eiserkinim mikroskopom se znajdeta tudi razkol med novo in staro Evropo ter ‘stekleni strop’ poslovnega sveta. Predvsem pa gre za film o radostih uganjanja nor\u010dij. Komedije je seveda najbolje gledati na velikem platnu: nezasli\u0161ane, kakr\u0161na je ta, pa \u0161e posebej. Med nekim prizorom sem se tako smejala, da so mi iz o\u010di \u0161pricale solze. \u010ce bi radi videli dvojno ljubezensko pismo boemskemu \u017eivljenju, si film oglejte skupaj s Patersonom<\/b> Jima Jarmuscha.\u00ab
– Isabel Stevens, Sight & Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbV letu, ko sta mojstra kot Paul Verhoeven in Cristi Puiu obudila Bu\u00f1uela, se je absurdisti\u010dni prizor z zajtrkom v filmu Maren Ade morda najbolj pribli\u017eal me\u0161anici satiri\u010dne, karnevalske razposajenosti in ranjene \u010dlove\u010dnosti, zna\u010dilni za \u0161panskega mojstra \u2013 to sta pojedina reve\u017eev iz Viridiane<\/b> (1961) in du\u0161e\u010da te\u017ea dru\u017ebe iz Angela uni\u010denja<\/b> (1962), zdru\u017eeni v eno, sle\u010deni dobesedno do golega in kronani z vdorom kreature iz nekega drugega \u010dasa, kraja in dimenzije, nekoga, na \u010digar prihod se je ves \u010das namigovalo in \u010digar temeljno absurdnost \u010dvrsto podpira kontekst absolutnega realizma, ki ga Maren Ade gradi dve uri in pol. Mislim, da \u0161e nikoli nisem videl \u010desa podobnega zadnjemu delu Tonija Erdmanna<\/b>. Re\u017eiserkina sposobnost, da iz snovi iztisne \u2013 v natan\u010dno premi\u0161ljenem zaporedju in razmerjih \u2013 trenutke osuplosti, poni\u017eanja, strahu, krivde, hrepenenja, sprejemanja in predvsem katarze, meji na resni\u010dno genialnost. Poteza, ki nazadnje zdru\u017ei vse te brezte\u017ene, stra\u0161ljive in sanjske ob\u010dutke, je tako osladna in predvidljiva kot vse, kar si redki kritiki filma zami\u0161ljajo v hipoteti\u010dni hollywoodski, oskarjevski razli\u010dici, obenem pa tako skrivnostna, nenavadna, psiholo\u0161ko-mitolo\u0161ka in \u2013 predvsem \u2013 odkrito \u010dustvena, da potisne film, ki je k temu pripet, v \u010disto lasten kanon.\u00ab
– Adam Nayman, Reverse Shot<\/i><\/p>\n
\u00bbGenialnost Tonija Erdmanna<\/b> \/\u2026\/ je v na\u010dinu, kako poglobi razmerje v sredi\u0161\u010du in hkrati raz\u0161iri svoj pogled, da bi spregovoril o raz\u010dlove\u010denju kot davku korporativne kulture, zahrbtnem \u0161irjenju globalizacije, tragikomiki medgeneracijskega odtujevanja, pritisku, ki ga na delovnem mestu do\u017eivljajo \u017eenske, in \u0161e o marsi\u010dem. \/\u2026\/ Maren Ade se izka\u017ee za pravo naslednico Johna Cassavetesa: kot nesentimentalna \u2013 in za name\u010dek zelo zabavna \u2013 humanistka si s Cassavetesom deli tako zanimanje za vlogo, ki jo ima v gledali\u0161\u010du vsakdanjega \u017eivljenja nastopanje, kot tudi prepri\u010danje, da se najbolj razodevajo\u010de \u010dlove\u0161ko vedenje dogaja na robu dru\u017ebene sprejemljivosti. Toni Erdmann<\/b>, posnet v realisti\u010dnem registru, ki lahko brez opozorila zdrsne v nadrealizem, s prizori, polnimi neposrednega humorja \/\u2026\/, ki so obenem primerki izjemne subtilnosti, si v svojih najbolj\u0161ih trenutkih zaslu\u017ei primerjavo z ni\u010d manj kot Cassavetesovimi Ljubezenskimi tokovi<\/b> (Love Streams).\u00ab
– Dennis Lim, Artforum <\/i><\/p>\n
\u00bbNa trenutke se zdi, da gre za delo znamenitega psihologa ali vedenjskega znanstvenika \u2013 tako pou\u010dna so re\u017eiserkina duhovita razmi\u0161ljanja o \u010dlove\u0161ki zmo\u017enosti sobivanja v tem svetu. \/\u2026\/ \u010ce izvzamemo Ozuja, si je te\u017eko zamisliti bolj premi\u0161ljen, pronicljiv, dojemljiv in elokventen opis odnosa med o\u010detom in h\u010derko. \/\u2026\/ To je film kot portal za izgubljene spomine. Plod prvorazredne filmske ustvarjalke.\u00ab
– David Jenkins, Little White Lies<\/i><\/p>\n
\u00bbToni Erdmann<\/b> je tako poln imenitnih komi\u010dnih domislic in vklju\u010duje toliko vidikov realnosti (osamljenost poznej\u0161ih let, plitkost mednarodne poslovne kulture, boj za identiteto, radost, \u017ealost in praznina minljivega trenutka), da zma\u017ee snov, ki so jo filmi obdelovali ve\u010d desetletij, za zajtrk.\u00ab
– Kent Jones, Film Comment<\/i><\/p>\n
\u00bbIzjemno prepri\u010dljiv nastop Sandre H\u00fcller in Petra Simonischka v vlogi dveh izjemno prepri\u010dljivih likov prizemlji situacije, ki ob\u010dasno mejijo na slapstick in gledali\u0161\u010de absurda, hkrati pa ohranja ostrino tvegane, nepredvidljive in v\u010dasih izrazito mu\u010dne drame: to je film, pri katerem se gledalcu dobesedno ne sanja, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku.\u00ab
– Lee Marshall, Screen<\/i> Daily<\/i><\/p>\n
\u00bbV prizoru zabave, nenehno razvijajo\u010di se situaciji, polni sijajnega humorja in pronicljivosti, po\u010dne Maren Ade ravno to, kar zna najbolje \u2013 in zaradi \u010desar je Toni Erdmann<\/b> velik film: ne i\u0161\u010de razodetij, pa\u010d pa po\u010dasi, s toplim potrpljenjem in izjemno rahlo\u010dutnostjo, gradi neverjetno bogat portret ljudi in njihovih \u0161e kako krhkih razmerij.\u00ab
– Daniel Kasman, MUBI’s Notebook<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm \u010dudovite \u010dlove\u010dnosti brez velikega hrupa pripoveduje o na\u0161em sodobnem svetu, ki ga je razjedel brezobzirni ultraliberalizem.\u00ab
– Marie-Jos\u00e9 Sirach, L’Humanit\u00e9<\/i><\/p>\n
\u00bbTo je navdahnjen ojdipovski film: drama s sme\u0161nimi trenutki \u2013 kot jo imenuje re\u017eiserka \u2013, ki ohranja svoj zagon s precej neposrednim humorjem in opisom dobro raziskanih podrobnosti o novem imperialisti\u010dnem kapitalizmu, ki povezuje bogato Nem\u010dijo z revno vzhodno Evropo; raz\u0161irjena epizoda \u0161ova Survivor!<\/i> s povsem novimi pravili.\u00ab
– Howard Feinstein, Filmmaker<\/i><\/p>\n
\u00bb<\/b>Vsaka dru\u017eina je de\u017eela zase, s kulturo, obi\u010daji in zadregami, ki se onkraj njenih meja zdijo tuje. Genialnost briljantno sme\u0161nega in prebrisano uni\u010dujo\u010dega Tonija Erdmanna<\/b> je v tem, da naredi to skrajno tujo de\u017eelo sredi\u0161\u010dnega razmerja med o\u010detom in h\u010derko tako doma\u010do. Zagotavljam vam, da vam o\u010de Winfried in h\u010di Ines nista prav ni\u010d podobna \/\u2026\/, a mo\u010dna vez med njima se zdi kot samo bistvo vsega, kar je kadarkoli obstajalo med odraslim otrokom in starajo\u010dim se star\u0161em. Vsak trenutek nedol\u017ene nepozornosti, vsako nejevoljno zavijanje z o\u010dmi, vsako poni\u017eanje, vsak neodgovorjen telefonski klic, vsaka intimna \u0161ala in vsaka gesta ljubezni, spontana ali premi\u0161ljena, imajo tu svojo analogijo. \/\u2026\/ Pripravite se, da boste vzeli nazaj vse kli\u0161ejske \u0161ale, kar ste jih kdaj izustili o Nemcih in njihovem smislu za humor \u2013 Toni Erdmann sugerira, da so morda ves \u010das preprosto delovali na neki vi\u0161ji ravni humorja.\u00ab
– Jessica Kiang, The Playlist<\/i><\/p>\n
\u00bbToni Erdmann<\/b> je film, ki med drugim poka\u017ee, kako ima samo \u0161e jezik humorja mo\u010d, \u010de \u017ee ne za spreminjanje sveta, pa vsaj za njegovo razumevanje in njegovo znosnej\u0161o te\u017eo. Pri tem mimogrede postre\u017ee s kot britev ostro sliko aktualne politi\u010dne, gospodarske in dru\u017ebene podobe ‘zdru\u017eene’ Evrope. \u010ce re\u010dem, da je to evropski film leta, ne re\u010dem ni\u010d preve\u010d.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/i><\/p>\n
\u00bb\/\u2026\/Toni Erdmann<\/b>, ki osvaja kritike in gledalce s svojo sve\u017eino, izvirnostjo in duhovitostjo v urbani bridki dru\u017einski zgodbi na\u0161ega \u010dasa. \/…\/ Film Toni Erdmann<\/b> z imenitnim avstrijskim gledali\u0161kim igralcem Petrom Simoni\u0161kom v naslovni vlogi je sve\u017e, duhovit in hkrati trpek. In film v katerem ni napake, pa \u010deprav neprestano, in dolg je skoraj 3 ure, hodi po tankem robu verjetnega in sprejemljivega.\u00ab
– Ingrid Kova\u010d Brus, RA ARS<\/i><\/p>\n
\u00bbToni Erdmann<\/b> je melanholi\u010dna odnosoiskateljska nem\u0161ko-avstrijska pi\u0161urija o tako in druga\u010de odsotnem o\u010detu, ki gre obiskat svojo v slu\u017ebi uspe\u0161no, a demoralizirano h\u010derko v Bukare\u0161to. Nafta, svetovanje, outsourcing, diplomacija, neoneokolonializem. Vmes pa drama med o\u010detom, ki bi rad pomagal h\u010derki, in h\u010derko, ki bi rada pomagala o\u010detu \u2014 pa si ne znata. Niti sebi ne znata. Ni\u010d zate\u017eenega, da ne bo pomote.\u00ab
– Marko Crnkovi\u010d, Fokusposkus<\/i><\/p>\n
\u00bbToni Erdmann<\/b> je film o o\u010detu, ki ni mogel tekmovati z neoliberalizmom, in h\u010derki, ki jo je zapeljal in speljal neoliberalizem. \u0160e huje: neoliberalizem je ni le zapeljal in speljal, temve\u010d jo je tudi vzgajal. Ines je h\u010di neoliberalizma, neoliberalni otrok, grimasa prostega trga. Neoliberalizem je bil mo\u010dnej\u0161i od njenega o\u010deta. Danes bi moral biti o\u010de kot Karl Marx, ne, kot Stalin, da bi izgledal kot povsem obi\u010dajen, vsakdanji o\u010di. \u010ce bi bil neoliberalizem Darth Vader, bi dahnil: Ines, jaz sem tvoj o\u010de! Toni Erdmann<\/b> je brezhibna slika dru\u017ebe, ki je vzgojo otrok prepustila neoliberalizmu.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/i><\/p>\n
\u00bbIn tako je film, \u010deprav poka\u017ee kruto resni\u010dnost globalnega kapitalizma, tudi optimisti\u010den, saj i\u0161\u010de pot naprej, ven iz ujetosti in togosti sodobne zahodne dru\u017ebe. Pa tudi onstran njenih novo nastalih, a v\u010dasih te\u017eko prepoznavnih tabujev. Maren Ade, ki filmsko ustvarjanje razume kot proces raziskovanja in ne kot uresni\u010ditev od docela v naprej opredeljenega cilja, je s filmom Toni Erdmann<\/b> ustvarila ne samo eno najbolj\u0161ih del zadnjih let, temve\u010d delo, ki se bo gotovo zapisalo v filmski kanon.\u00ab
– Tesa Drev, RA ARS<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm, ki je z glasnim krohotom in jokom hkrati predrl balon anksioznosti, ki ga nosim na prsih, daje samo steklo ven, vsaj za kratek \u010das. Neka nerazumljiva katarza. \u010cudovit, inteligenten, ob\u010dutljiv, \u0161tudiozen, pronicljiv, bole\u010d, sarkasti\u010den, ganljiv na ne\u0161tetih plasteh, ko razmi\u0161ljamo o \u017eivljenju, in tako neznansko sme\u0161en film, da bi si \u017eelela objeti re\u017eiserko Maren Ade.\u00ab
– Pia Zemlji\u010d, Delo<\/i><\/p>\n
\u00bbLahkotno, komi\u010dno, nevsiljivo, dramati\u010dno, tragi\u010dno, bizarno, popolnoma nepredvidljivo, predvsem pa skrajno nepretenciozno, so vse pridevniki, s katerimi bi lahko opisali ta na videz enostaven, a v resnici silno zahteven in pretanjen filmski izdelek, kar vse pomeni, da omenjene odlike zmorejo le najve\u010dji re\u017eijski mojstri. Maren Ade je zato ime, ki si ga velja zapomniti tudi v prihodnje.\u00ab
– \u017diga \u010camernik, Dom\u017ealski slamnik<\/i><\/p>\n
\u00bbFilmska poslastica.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Vklop<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Toni Erdmann, velika senzacija leta 2016, je ganljiva pripoved o dru\u017einskih vezeh, o vlogah, ki jih v \u017eivljenju igramo, ter o tem, da nikoli ne smemo izgubiti smisla za humor.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":9124,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9123"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9124"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9123"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}