{"id":9121,"date":"2020-01-03T13:13:28","date_gmt":"2020-01-03T12:13:28","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/paterson\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:34","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:34","slug":"paterson","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/paterson\/","title":{"rendered":"Paterson"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Paterson je voznik avtobusa v mestecu Paterson v New Jerseyju. Njegovo \u017eivljenje se odvija po ustaljenem ritmu. Skozi okno avtobusa vsak dan opazuje mesto, ki drsi mimo, in lovi drobce pogovorov med potniki. Med odmori v bele\u017eko zapisuje svoje pesmi. Po slu\u017ebi pelje na sprehod psa in v baru popije natanko eno pivo. Nato se vrne domov k \u017eeni Lauri. Njen svet se za razliko od mo\u017eevega ves \u010das spreminja in vsak nov dan ji prina\u0161a nove sanje. A Paterson jo ljubi in ona ljubi njega. Film bele\u017ei sedem dni v \u017eivljenju dveh povsem obi\u010dajnih ljudi.<\/p>\n

Jim Jarmusch je ustvaril tiho filmsko pesem o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih vsakdanjega \u017eivljenja.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
V Patersonu, industrijskem mestu v New Jerseyju, nedale\u010d od New Yorka, je \u017eivelo nekaj pomembnih kulturnih ikon, med njimi pesnika William Carlos Williams in Allen Ginsberg, Lou Costello (iz dvojca Abbott in Costello), italijanski anarhist Gaetano Bresci, glasbeni duet Sam & Dave in raper Fetty Wap.<\/p>\n

Film je navdihnila pesnitev Paterson<\/em> Williama Carlosa Williamsa (izdana v petih knjigah med letoma 1946 in 1958) ter njegova znamenita misel: \u00bbNi idej, so samo stvari.\u00ab<\/em><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPaterson<\/strong> slavi poezijo podrobnosti, variacij in vsakodnevnih interakcij. Je nekak\u0161na protiute\u017e mra\u010dnim, pretirano dramati\u010dnim in akcijsko usmerjenim filmom. To je film, ki bi mu moral \u010dlovek preprosto pustiti, da drsi mimo njega \u2013 kot podobe mimo okna avtobusa, ki kot mehani\u010dna gondola pluje po ulicah malega, pozabljenega mesta. \/\u2026\/ Vedno sem si \u017eelel, da bi me neko\u010d imeli za filmski ekvivalent newyor\u0161ki pesni\u0161ki \u0161oli. Pesnike te \u0161ole je mo\u010dno zaznamoval majhen manifest, ki ga je spisal Frank O\u2019Hara. O\u2019Hara je bil zaposlen kot kustos v Muzeju moderne umetnosti; imel je torej pravo slu\u017ebo, pesmi pa je pisal med odmori za kosilo, podobno kot Paterson. V manifestu, ki mu je dal naslov Personizem<\/em>, pravi: Pesem pi\u0161i enemu samemu \u010dloveku, ne svetu. Pi\u0161i jo, kot da pi\u0161e\u0161 pismo ali sporo\u010dilo.\u00ab
– Jim Jarmusch<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Jim Jarmusch \u0161teje za enega vodilnih ameri\u0161kih neodvisnih re\u017eiserjev. Do tega statusa je pri\u0161el v\u00a0osemdesetih z\u00a0nizom poceni, ve\u010dinoma \u010drno-belih, minimalisti\u010dnih tragikomedij (Bolj \u010dudno od raja<\/strong>\/Stranger than Paradise<\/strong>, 1984, Pod udarom zakona<\/strong>\/Down by Law<\/strong>, 1986), ki so jih zaznamovali re\u017eiserjev nenavaden smisel za humor, specifi\u010den ob\u010dutek za filmski ritem in nezgre\u0161ljivo vzdu\u0161je melanholije. Omenjene prvine je v\u00a0devetdesetih zdru\u017eil s\u00a0poigravanjem z\u00a0\u017eanrskimi obrazci, od eksistencialisti\u010dnega <\/strong>filma ceste (No\u010d na zemlji<\/strong>\/Night on Earth<\/strong>, 1991, Zlomljeni cvetovi<\/strong>\/Broken Flowers<\/strong>, 2005) do samurajske kriminalke (Ghost Dog<\/strong>, 1999, Meje razuma<\/strong>\/Limits of Control<\/strong>, 2009), ter med drugim ustvaril enega najbolj\u0161ih ameri\u0161kih filmov desetletja, ironi\u010dni pogled na zgodovino Divjega zahoda s\u00a0pomenljivim naslovom Mrtvec <\/strong>(Dead Man, 1995). <\/strong>V Kinodvoru smo si poleg Zlomljenih cvetov<\/strong> in Mej razuma <\/strong>pred leti lahko <\/strong>ogledali tudi njegov film Kava in cigarete<\/strong> (Coffee and Cigarettes<\/strong>, 2003), nedavno pa \u0161e Ve\u010dna ljubimca<\/strong> (Only Lovers Left Alive, 2013), vampirsko ljubezensko zgodbo s Tomom Hiddlestonom in Tildo Swinton. Poleg Patersona<\/strong> je bil na zadnjem festivalu v Cannesu prikazan njegov dokumentarec o Iggyju Popu in The Stooges Gimme Danger<\/strong> (2016). Jarmusch je tudi sicer znan po sodelovanju s\u00a0\u0161tevilnimi glasbeniki; v\u00a0njegovih filmih so poleg omenjenega Iggyja Popa nastopili (in obi\u010dajno tudi prispevali glasbo) John Lurie, Tom Waits, Screamin’ Jay Hawkins, Neil Young, Robert Diggs (RZA)\u00a0in drugi.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbJarmuschev Paterson<\/strong> s Tonijem Erdmannom<\/strong> tekmuje za naslov najbolj drznega in o\u010darljivega filma festivala [v Cannesu]. V obeh primerih gre za komedijo, a medtem ko se film Maren Ade razra\u0161\u010da in uspe s pomo\u010djo scenarija in impresivnih igralskih stvaritev, je Jarmuschev film preprost \u2013 kot prvorazreden rockovski komad na tri strune, ki transcendira skozi ponovitve in drobne variacije.\u00ab
– Amy Taubin, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbNajbolj\u0161i film Jima Jarmuscha po dolgem \u010dasu: \u010dudovito ne\u017ena, duhovita in tanko\u010dutna kronika \/\u2026\/. Film navdu\u0161i kot posvetilo (mestu, poeziji, prijateljstvu, razumevanju in ljubezni) in hkrati kot hvalospev radosti, lepoti in tistim dobrim re\u010dem, ki jih lahko najdemo med razo\u010daranji in banalnostmi vsakdanjega \u017eivljenja.\u00ab
– Geoff Andrew, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot \u0161tevilni Jarmuschevi najbolj\u0161i filmi nas Paterson<\/strong> nenehno presene\u010da z duhovitimi drobnimi variacijami, ki so obenem epske in neznatne \/\u2026\/.\u00ab
– Jonathan Rosenbaum, The Chicago Reader<\/em><\/p>\n

\u00bbS Patersonom<\/strong> \/\u2026\/ se je Jarmusch bolj kot kadarkoli pribli\u017eal umetni\u0161kemu manifestu. Re\u017eiser je prvi\u010d pri\u0161el v New York leta 1970 s sanjami o pesni\u0161ki karieri, a \u010deprav je poezijo hitro zamenjal za glasbo in film, je ta ostala srce njegove filmske ustvarjalnosti. \/\u2026\/ To je pomembno delo \u2013 naj\u010distej\u0161a destilacija Jarmuscheve estetike.\u00ab
– Bilge Ebiri, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbPaterson<\/strong> govori o mnogih re\u010deh: o energiji, ki celo gospodarsko prikraj\u0161anim mestom poganja kri po \u017eilah, o bli\u017eini in hkrati inherentni osamljenosti, ki jo prina\u0161a \u017eivljenja v dvoje, o tem, kako lahko stvari, ki jih po\u010dnemo v prostem \u010dasu, dolo\u010dajo, kdo smo \u2026 Govori tudi o ljubezni, poeziji in sanjah ter o naklju\u010dnem sre\u010danju, ki lahko \u010dude\u017eno zaceli rane. Kako lahko nekdo vse to zlije v en sam film, je velik misterij \u2013 sicer pa: tudi dobra pesem je vedno nekak\u0161en misterij.\u00ab
– Stephanie Zacharek, Time<\/em><\/p>\n

\u00bbNeverjetno o\u010darljiv film, ki ponudi vrsto drobnih modrosti in tihih uteh tam, kjer bi morda pri\u010dakovali provokacije. Njegova edina prevara je, da se izka\u017ee za veliko globljega, kot se zdi na prvi pogled. \/\u2026\/ Paterson<\/strong> je oster v vsakem detajlu, \u010deprav majcen kot portret na zrnu ri\u017ea. V\u010dasih je pa\u010d tako, da \u010dim manj\u0161e so mere, tem ve\u010dji je u\u010dinek \u2013 kar pomeni, da bi bil Paterson<\/strong> prav lahko Jarmuschev ‘bo\u017eji delec’. \/\u2026\/ Verjetno najmanj\u0161i film\u010dek vseh \u010dasov, ki naredi pesnike iz vseh nas.\u00ab
– Jessica Kiang, The<\/em> Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bbPaterson<\/strong> je Jarmuscheva najbolj navdu\u0161ujo\u010da zna\u010dajska \u0161tudija po Zlomljenih cvetovih<\/strong> \u2013 in veliko bolj zakoreninjena v resni\u010dnem \u017eivljenju. Ni ga te\u017eko prepoznati kot Jarmuschevo najbolj osebno delo.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbTa film je Jarmuschevo \u017eivljenje; tako pridu\u0161en je, da si ga lahko predstavljamo kot lestvico, odigrano po praznem zraku, nekje levo od Steinwayja. Paterson<\/strong> je resni\u010dno edinstven \u2013 dih jemajo\u010da lekcija o samoti, a tak\u0161na, ki ima rada tudi dobro dru\u017ebo. Neponovljiva sre\u010danja, vsakdanja naklju\u010dja in vse, kar izvemo, \u010de pazljivo opazujemo svet … \/\u2026\/ Kako lahko Jarmusch vzame to hi\u0161ico iz v\u017eigalic, narejeno prakti\u010dno iz zraka, in jo napolni s tak\u0161no spokojnostjo in modrostjo, je uganka, ki ima en sam pravi odgovor: Jarmusch je umetnik.\u00ab
– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbJim Jarmusch se vra\u010da s \u010dudovito epizodno zgodbo o krhkem, plodnem in v\u010dasih nepredvidljivem razmerju med ustvarjalnostjo in vsakdanjim \u017eivljenjem.\u00ab
– Geoff Andrew, Time Out<\/em><\/p>\n

\u00bbNormalen in prisr\u010den film o normalnih in prisr\u010dnih ljudeh. S poezijo vred. Avtorsko in tisto – Samo povem -, <\/em>ki jo je \u00a0o slivah v hladilniku napisal William Carlos Williams. In z japonskim turistom vred, ki pride v Paterson po njegovih sledeh in Patersonu podari nov zvezek. Ampak to so seveda taki filmi, ki ne dobivajo nagrad \u2014 niti nimajo veliko ob\u010dinstva. \u010cetudi jih posname Jarmusch. Pa\u0161ejo pa.\u00ab
– Marko Crnkovi\u010d, Fokusposkus<\/em><\/p>\n

\u00bbIn Paterson, kustos Patersona, vse to rutinsko ponavlja iz dneva v dan, kot da \u0161tejejo le \u0161e re\u010di, ki jih je mogo\u010de ponoviti. Ponavljati pa jih je treba, da bi \u010dlovek postal mesto, da bi torej Paterson postal Paterson. “Zdi se, kot da \u017eiviva v 20. stoletju,”<\/em> pravi njegova \u017eena. In od 20. stoletja ni ostalo prav dosti, le nekaj minimalisti\u010dnih verzov, \u0161\u010depec \u017eargona prav\u0161njosti, tisti kul ob\u010dutek, ko prvo cigareto pri\u017ege\u0161 \u017eenski, ki jo ljubi\u0161, in vpra\u0161anje: Bi bili raje riba?\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser je znova ujel pravo razmerje med minimalisti\u010dno umetnostjo vsakdanjosti in poezijo \u2013 Paterson<\/strong> je mehka in di\u0161e\u010da odeja, v katero se zavijemo v \u010dasu bo\u017ei\u010da, ko okoli sebe melanholi\u010dno opazujemo rutino svojih najbli\u017enjih \u2013 tako dolgo\u010dasno, a tako polno ljubezni.\u00ab
– Branka Resnik, 24ur.com<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Paterson<\/strong> je film o poeziji in je poezija sama. \/\u2026 \/ Film je kot dolg, ne\u017een objem. Iskanje podtonov in kaj bi, \u010de bi variacij ne pride v po\u0161tev. Let it go, let it flow. Masa\u017ea du\u0161e sredi decembrskega vrtiljaka. \/…\/ Film se kot slapovi v Patersonu zliva v telo. Bivanje v golem svetu, kjer ni pomembno, katero leto je, kaj se dogaja, kak\u0161ni so sosedje, kdo vodi politiko, kako hitro in kaj vse lahko naredimo, dose\u017eemo, spremenimo, izbolj\u0161amo, zaslu\u017eimo ve\u010d, brezglavo letamo po svetu – ali razmi\u0161ljamo, kaj je zares mislil tisti, ki je nekaj izrekel. \/\u2026\/ Najlep\u0161e darilo zame bi bilo, da si ta mesec \u0161e enkrat pogledam Patersona<\/strong>. Da se prepustim mojstru podob in poezije, da me objame, pocrklja in osredi\u0161\u010di na preprosto, iz\u0161tekano lepoto.
– Jedrt Je\u017e, Fokuspokus<\/em><\/p>\n

\u00bbJim Jarmusch tudi v najnovej\u0161em filmu ohranja svoj – prepoznavni re\u017eijski slog, ki ga ozna\u010dujejo dolge scene, po\u010dasen ritem pripovedi, okle\u0161\u010deno dogajanje in obilje stati\u010dnih podob, predvsem pa \u010disto poseben smisel za absurd in pridu\u0161eni humor. A \u010de nas je v prej\u0161njih filmih zabaval s posameznimi absurdnimi domislicami, vpletenimi v bolj ali manj posre\u010deno pripoved, je tokrat absurdna \u017ee sama zasnova filma, kajti Paterson<\/strong> je melanholi\u010dna poema o vsakdanjosti, pretresljiva v svoji nedramati\u010dnosti in o\u010darljiva v svoji nedore\u010denosti, vendar brez skritih namenov ali ambicij, da bi povedala kaj ve\u010d od tistega, kar preprosto prikazuje. Skratka popolno zlitje forme in vsebine, tematike in postopka njene obravnave, pripovedi in sloga, kar je tudi absurd svoje vrste. Ni\u010d \u010dudnega, da mojster filmskega minimalizma blesti v polnem sijaju.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Vklop<\/em><\/p>\n

\u00bbJarmusch v Patersonu<\/strong> naredi nekaj podobnega kot v svojem prej\u0161njem filmu, Ve\u010dna ljubimca<\/strong>, in kar je zanj nasploh zna\u010dilno: z ne\u0161tetimi umetnostnimi referencami in pripovedjo, ki se tudi sama ves \u010das su\u010de okrog umetnosti, ustvari umetni\u0161ko delo, ki je brezupno zaprto vase – nana\u0161a se na umetnost samo in je slepo za vse drugo. Umetnosti in ukvarjanju z umetnostjo implicitno pripi\u0161e nekak\u0161no plemenitost in moralno odli\u010dnost, pozablja pa, da gre prej kot za to pri umetnosti in okusu vedno tudi za vpra\u0161anje dru\u017ebenega razreda. A vendar, Paterson<\/strong> je tako mojstrsko narejen film, da mu razen njegove samozaverovanosti res ni mogo\u010de o\u010ditati ni\u010desar. In morda je ravno zaradi protislovnih ob\u010dutkov, ki jih prebudi, eden najzanimivej\u0161ih filmov v tem letu.\u00ab
– Tina Poglajen, Dnevnik<\/em><\/p>\n

William Carlos Williams, Paterson <\/em>(odlomek):
<\/em><\/p>\n

Paterson le\u017ei v dolini pod slapovi reke Passaic
in njeno upehano valovje obliva njegov hrbet. Le\u017ei
na desnem boku, z glavo tik ob bu\u010danju
valov, ki napolnjujejo njegove sanje! Za vekomaj spi,
njegove sanje pa se potikajo po mestu, kjer naskrivaj
vztraja. V njegovem kamnitem u\u0161esu domujejo
metulji.<\/em><\/p>\n

Nesmrten se niti ne zgane niti ne zdrami in le redko
ga je videti, vendar diha in domiselnost njegovih
namer,
ki se napajajo s hrumenjem reke,
navdihuje tiso\u010d avtomatov. Ki zato, ker ne
poznajo ne vzrokov ne pragov svojih
razo\u010daranj, tavajo zunaj lastnih teles, ve\u010dinoma
na slepo,
zaprti in pozabljeni v hrepenenju \u2013 kajti niso
se \u0161e predramili.<\/em><\/p>\n

\u2013 Izreci to, ne z idejami, marve\u010d z re\u010dmi \u2013
zgolj prazni obrazi hi\u0161
in cilindri\u010dna drevesa,
skriven\u010dena, cepljena s predsodki in naklju\u010dji,
razklana, razorana, zgubana, marogasta, umazana \u2013
skrivnostno \u2013 v jedru lu\u010di!<\/em><\/p>\n

Od zgoraj, vi\u0161e od konic zvonikov, celo vi\u0161je
od pisarni\u0161kih stolpov, z mo\u010dvirnih polj,
od katerih so ostale le sive lehe bedne trave,
\u010drni ruj, uvela stebelca plevela,
blato in s suhim listjem pome\u0161ana go\u0161\u010dava \u2013
priteka nad mesto reka
in se prevali z roba tesni
v bogatem pr\u0161enju in mavri\u010dnih meglicah \u2013<\/em><\/p>\n

(Le kateri obi\u010dajni jezik zmore razjasniti?
\u2026 po\u010desana v ravne pramene
s \u0161karnika skalnega
roba.)<\/em><\/p>\n

Mo\u0161ki kakor mesto in \u017eenska kakor cvet
\u2013 ki sta zaljubljena. Dve \u017eenski. Tri \u017eenske.
Brez \u0161tevila \u017eensk, vsaka kakor cvet.
<\/em><\/p>\n

A samo
en mo\u0161ki \u2013 kakor mesto.<\/em><\/p>\n

(William Carlos Williams, zbirka Lirika, Zalo\u017eba Mladinska knjiga, Ljubljana 1999, prevedel Miha Avanzo)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jim Jarmusch je ustvaril tiho filmsko pesem o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih vsakdanjega \u017eivljenja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":38649,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/9121"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38649"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9121"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}